Cubo

Share Button

Včeraj sploh nisem opazila močne nevihte, ki je razdejala Železnike in odnesla Bolnico Franja in ne bila ravno prijazna in mila tudi do prebivalcev Ljubljane in njene okolice. Včeraj ob tem času, smo Tomaž, Jaka in jaz uživali v prijetnem vzdušju restavracije Cubo in niti slišali, niti videli, da zunaj grmi, se bliska in lije kot že dolgo ne.

Jaka je dvanajstega praznoval dvanajsti rojstni dan. Midva sva delala in zato takoj, ko je bilo mogoče nadomestila najino odsotnost ob njemu tako pomembnem dnevu. V nedeljo je Jaka slavil s svojimi prijatelji in počasi smo zapadli v tedenski ritem in kaj kmalu bi pozabili, da je rojstni dan praznik družine.

Nekoč sem imela zobozdravnika …. zelo nekoč ….. po mojem sem imela manj kot 10 let …. in ta zobozdravnik je bil nek družinski prijatelj. Tik pred penzijo, ali pa je morda že bil v penziji, je meni popravljal zobe iz čiste prijaznosti in prijateljskega odnosa do moje mami. Itak je bil zobozdravnik za odrasle itd. …. ampak jaz tako problematična in nikomur ust odpirala …itd. pa saj to niti ni važno … njegovega obraza se sploh več ne spomnim, spomnim se priimka dr. Rožman in spomnim se nečesa, kar je povsem marginalno, ampak meni je ostalo v spominu, kot nekaj izredno lepega. Ta gospod Rožman je vsako leto ob rojstnem dnevu svojih otrok … ali pa je imel le enega, poleg seveda daril otrokom, darilo poklonil tudi svoji ženi. Takrat sem čudno gledala v velik šopek, ki je čakal na to, da ga dobi mati njegovih otrok in se še bolj čudila, ko mi je razložil, da je rojstni dan otroka nekaj, kar njega spomni na to, kako hvaležen in srečen je, da mu je žena podarila takšno darilo, kot so njuni otroci. In najmanj kar lahko naredi v povračilo je to, da ji vsako leto povrne z majhno pozornostjo. A??!! Po mojem so s smrtjo dr. Rožmana umrli zadnji takšni moški?

No, pa da zapišem to kar sem želela; Jaka si je za svoj rojstni dan želel še skupno večerjo z mamo in očetom … joj, kao neznansko mi postaja podoben 🙂  pa ne da si jaz želim biti z mamo in očetom 🙂 ampak uživam v tem, da grem za rojstni dan na kakšno dobro večerjo v družbi meni dragih ljudi….. in odkar ne obratuje več restavracija v Casa del Papa-i, je njegov omiljeni izbor za “tabolš” večerjo restavracija Cubo. Cubo, kot kocka in ne kot država 🙂

Vredno obiska. Nekaj let nazaj nas je očarala majhna restavracija z minimalistično opremo in prekrasnim odpuljenim oranžnim WC-jem, kasneje so restavracijo razširili in ji dodali prijetne temne prostore v ozadju in fascinantnim modernim WC-jem …res, res 🙂 , ki si ga je potrebno ogledati v temno rjavih barvah, včeraj pa smo ugotovili, da so sedaj prenovili ta prvi “stari” del restavracije in baje tudi WC. Tistega oranžnega, ki je baje sedaj vijoličast. Baje, zato, ker tega nisem videla, saj mi je Tomaž zaupal to, ko smo sedeli že v avtu in baje tudi zato, ker Tomaž itak nima pojma o barvah in se na koncu lahko izkaže, da je vse skupaj v rumeno prebarvano 🙂

Jedli smo zopet odlično. Jaka tja zahaja predvsem zaradi sladice. Čokoladni sufle baje seka.

Share Button

4 komentarji

  1. Spela - september 21, 2007 21:18

    u, ja, se popolnoma strinjam glede sufleja! se ga moram naučit tudi doma narest…

  2. Petra - september 22, 2007 08:50

    O Saša,

    tole pa so skomine. Meni se zdi že cela večnost od mojega zadnjega obiska v Cubu. Jah, zaradi teh naših čmrljev se je treba čemu tudi odreči. No, upam, da prihaja čas, ko bova tudi midva malo zavila tja.

    Aja un sufle. Naj vam povem kar mi je povedala Manuela iz Apolonie. Čokolado stopiš in jo naliješ v modelček za ledene kocke. Ko narediš testo za sufle, v sredino porineš ledeno čokoladno kocko in pečeš. Tako ostane tista čokolada notri tekoča.

    Se mi zdi tko kul, k greste praznovat tja s tamalim. Bi rada tud mojo to navadila, da bi znala razlikovat med različnimi priložnostmi. Kdaj Mc’donald, kdaj Kirn, kdaj Cubo:) Dobri ste.

  3. Ziga - september 23, 2007 20:53

    Cubo je res zakon, nazadnje sva bila tudi midva tam za Monikin rojstni dan…

    Drugače pa:
    Po mojem so s smrtjo dr. Rožmana umrli zadnji takšni moški?
    eni še nimamo otrok…:)

  4. sasa - september 23, 2007 20:59

    No, no ….. bomo videli! 😉 Zdaj bodo itak vsi romantiki dobili idejo in bodo svojim za obletnice rojstva otrok nosili nakit in dragulje, kot zmešani 😉 …. sam moj ne, k ne bere mojega bloga 🙁

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih