Srečanje Kr’nčkov

Share Button

V domačem nabiralniku se pri nas ne znajde nič drugega, kot računi, milijon obvestil o stanju na bančnih računih … ki jih itak ne potrebujem, ker me o tem obveščajo vsako jutro po SMSu na moj mobilnik, pa še klik imam, pa še na bančnem avtomatu lahko vedno preverim … in pa dva milijona reklamnih obvestil. Aja pa kakšna čestitka za Božič in Novo leto pa še ta takšna na pol reklamna od kakšnega prodajalca očal ali turistične agencije.

Pred nekaj tedni pa se v našem nabiralniku znajde nekakšno povabilo. Naslov je naš, izpisano je ime Saša Gerčar, pošiljatelj pa povsem neznan …. ena gospa s priimkom, ki ga ne poznam iz Celja nas vabi na srečanje Kr’nčkov (kar sploh ne vem kaj ali kdo to je) v neko gostilno v Ljubnem ob Savinji. Tole je spet ena natega, si mislim, sigurno nam bodo potem tam pokazali krasno posodo, ki kar sama kuha, ali kreme, ki zgladijo gube tudi sedemdesetletni mami. Tole Ljubno me vseeno malce zintrigira, kajti to je bilo rojstno mesto mojega starega očeta in povprašam moje starše.

Res je, pošiljateljica vabila je sestrična mojega očeta, priletna gospa, ki je sklenila, da zbere širše in globlje sorodstvo, nas spozna med seboj in ta svet zapusti bogatejša še za nekaj poznanstev več.

Moj oče je star 70 let, gospa najbrž nekaj podobnega, tudi nekaj ostalih bratrancev in sestričen mora biti tam nekje med 70 in 80 leti … no, to je najbrž jasno, da mojega dedka in njegovih bratov in sester že davno ni več na tem svetu 🙂 …. To ni srečanje upokojencev iz različnih koncev Slovenije …. ne, ne …to naj bi bilo srečanje bratrancev, sestričen ter njihovih otrok in vnukov ter morda celo pravnukov … vseh, ki izvirajo iz rodbine ??? ne vem … moj dedek se je pisal Ermenc … očitno je bil Joža zvani Kr’nček 🙂

Moj oče je ta vikend vlekel nos po tleh ….. baje sem grda in neolikana, ker se mi trije (Tomaž, Jaka in jaz) srečanja nismo udeležili.

Prav lepa ideja in lepa gesta povabiti tudi nas …. ampak …. oprostite, kdo pa so to Kr’nčki? In kje je Ljubno? No, saj vem … celo 2x ali 3x pri svojih 5ih ali 6ih letih sem bila tam. A svoje bratrance in sestrične v šestem kolenu da bom spoznala?

Tole bi morda prišlo celo prav v kakšnih dolgočasnih avgustovskih dneh a to sploh obstaja??!, ampak oprostite, septembra ne vem kje se me glava drži, prejšnji vikend sem delala, pred tem sem bila cel teden odsotna in sina sploh nisem videla, danes spet šibam službeno v Firence in spet 2 dni ne bom videla sina, rada bi zbrala nekaj oblačil in obuval za pomoči potrebnim v poplavah pa je potrebno malce prevetriti omare, za kavo s prijatelji si komaj odtrgam čas …. sedaj pa naj se delam lepo in grem spoznavat ljudi, za katere ne vem niti da obstajajo?! In zraven naj vlečem še Tomaža in Jako?

Baje so se imeli dobro …. je rekla moja mami …. super, še kdaj se zberite, poplesujte ob harmoniki, spijte kakšno rujno vince in uživajte! Mene pa lahko mirno izpustite 😉 … ne bom užaljena.

Share Button

6 komentarjev

  1. Petra - september 25, 2007 08:01

    No še ena kako smo ljudje različni. Sej ne da bi norela od veselja ob družinskih zabavah. Ampak načeloma nikoli ne manjkam. Kaj vem, mi je fajn. Kakšno rečt, mal obudit spomine, zveš kaj novega… ne, jaz na tvojem mestu tega ne bi spustila 🙂 Bogve kdaj bo spet kakšna teta organizirala takšno zabavo. Pa tudi za Jakata ne bi blo slabo, da vidi od kje izvira “Ena njegova stran”.

  2. Naca - september 25, 2007 20:10

    Tut jaz mam same lepe spomine na zabave v okviru zlahte. Predvsem tisto, kjer smo bili prisotni samo necaki in necake s potomci. Lusn zlo, prej se nasi otroci niti tolk niso poznali, da bi se med seboj pozdravljali… Pa se danes spet ne poznajo, saj je od takratnega lustnega piknika minilo kot bi trenil kaksnih 8 let… ceprav smo si obljubili, da se vidimo spet!

  3. sasa - september 26, 2007 13:04

    Joj, jaz pa res izgledam ko totalen ljudomrznež 🙂
    Ne, nisem šla na Krnčke, ampak res zato, ker svoj čas vedno želim posvetiti tistim za katere mi je mar in ne tistim, za katere drugi mislijo, da bi mi moralo biti mar oz. zato, da ne bo kdo rekel, da sem taka pa taka. Mi čist dol visi zato 🙂
    Drugače pa ja; ej, za moje starše, tašče, taste, tete, strice, sestrične, svake, svakinje … pa če bi imela kakšno sestro ali brata ABSOLUTNO vedno JA za razna srečanja … ampak sori za bratrance mojega očeta in njihove otroke in vnuke … to je pa kar malce predaleč.
    In jaz sem očitno edina takšna packa, ki bom jasno in glasno rekla NE in se sploh ne bom poglabljala kaj si nekdo misli o tem.

  4. Petra - september 26, 2007 13:09

    Ti, ti Saša! Ampak če razglabljaš o tem in pišeš na to temo, ti očitno ni čist vseeno da si manjkala. Če že ne zaradi očetovih bratrancev in njih otrok, pa zaradi ljubega miru pri vas doma. In se vseeno mal poglabljaš, ne. Al se motim:)

  5. sasa - september 26, 2007 13:54

    To, da sem manjkala tam, mi je res čisto, čisto vseeno. Se pa poglabljam v to in razmišljam o tem predvsem zato, ker me moti, da moj oče tako močno komplicira okrog “zunanjih” faktorjev …češ kaj bodo pa rekli …in seveda iz tega naredi tak cirkus, da se zdaj drži name.
    Nočem, da ena brezvezna zabava, kjer se seveda množično pije, kar me še dodatno moti in je še večji razlog, da ne maram iti, vpliva na to, da se držimo eden na drugega znotraj družine.
    Sedaj se drži moj oče, če pa bi ustregla očetu in vlekla tja Tomaža in Jako, ki pa teh ljudi sploh ne poznata in zanje nista niti nikoli slišala, bi pa name pritiskala onadva, kaj jima težim z nekimi kvazi družinskimi forami.
    Brez veze! Zato pa pravim, naj me pustijo pri miru 😉

  6. Ziga - september 26, 2007 23:55

    Kaj pa networking? S Krnečki? Ratajo lahko še Kremenčki! Party breaker;)

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih