Prijatelju ne morem poslati telegrama

Share Button

Sem bentila in @€?##!..! no, ne ravno jaz niti ne ##!.$/!? …. ampak v nedeljo me je pa res zjezilo no, in sem omenjala pošto in telegram ….. in me Jaka vpraša kaj je sploh telegram.

Aha, on sploh ne ve, kaj je to … “ja, to je ena hitra čestitka.”
“Kako hitra? A bolj kot po mailu?”
“Ne, ne bolj … ampak je pa bolj hitra, kot po navadni pošti.”
“Kako po navadni pošti?!”
“A veš, npr. tale naš kolega je v bolnici in tam nima računalnika in interneta” ..čeprav ne poznam ravno razloga, zakaj ne bi vsak oddelek imel en računalnik in internet priklop v skupni sobi …. “no, in če želiš poslati kakšno dobro željo za okrevanje ali npr. čestitko ob rojstvu otrok, potem pošlješ telegram.”
“In zakaj ne pošlješ kar navadne pošte?”
“Zato, ker je to zamudno. A veš, čestitke nimamo doma … pa bi morala v trgovino, pa potem domov napisat, pa oddat v nabiralnik, ….pa potem pošta razdeli pa poštar odnese ….in preden kolega dobi pošto, pride že iz bolnice 🙂 ”

No, ok … smo razložili potem pa želeli stvar izpeljati. Kolega je bil v petek ali soboto operiran …. leži na Kliničnem centru … jaz se spomnim v nedeljo, da bi mu poslala čestitko …. tisto glasbeno … kakšno naj pošljem moškemu za lepe želje k ozdravitvi??! … ne bom se to kar po telefonu pogovarjala … bom doma na spletno stran pogledala in izbrala eno.

Seveda se na tole spomnim šele zvečer, naslednje jutro greva s Tomažem v Italijo …bo treba to kar takoj urediti. To ja ne bo problem v 21. stoletju ..klik, klik pa bo čestitka poslana. Grem na spletno stran in brkljam med čestitkami. Aha, imajo jih več in grupirane so v skupine: navadne voščilnice, glasbene voščilnice, super glasbene voščilnice ???!! Halo?! Jaz bi rada iskala po namenu! A veste tisto: rojstni dan, rojstvo, uspeh v službi, diploma, dobre želje ….? Ne, moram se pač sprehoditi po vseh super in navadnih glasbenih voščilnicah. Itak jih je 80% za rojstvo, ostalih 19% za poroke in podobno in po težki muki se odločim za eno, ki ima naslikan strašansko kičast motiv …. ampak kaj čem, edino štiriperesna deteljica se mi zdi še najmanj zglajzana za izpolnitev moje namere.

Napišem tekst, spodaj se mi izpiše cena tam okrog 5€ ….. ok, samo povejte kako naj tole že pošljem! … pa me vrže na opcije za plačevanje ….imam jih kar nekaj .. kartice takšne in onakve, moneta … joj, dajte mi že mir! jaz moram pakirati za pot, samo telegram bi poslala! 🙁 …kliknem na plačevanje s kartico …ok, 5€ bom plačala preko kreditne kartice …. me vrže na spletno stran Active in kar naenkrat imam pred sabo kup navodil in informacij o karticah, o lokacijah bank … ne, ne, jaz bi rada le TELEGRAM poslala …. ne bom nakazala 200.000€ , niti ne odpiram novega računa. Poskusim z moneto … tudi tukaj me vrže na stran monete in me seveda pelje čez vse njihove informacije.

Nimam časa, ne da se mi hecat, bom jaz tale telegram poslala po stari, preverjeni poti in jih kar poklicala. In kje je njihova telefonska številka? Ni, ni! Na njihovi spletni strani je že ni …no, jaz je vsaj nisem uspela odkriti.

Že malce nestrpna, kličem na informacije …dobim telefonsko, kličem in prijazen glas na avtomatskem posnetku mi pove, da oni ob nedeljah ne delajo. Ja, valjda, kaj pa sem mislila, saj to je telegram 😉 !

@€?##!..! Zapisala sem si šifro za izbran motiv, tekst, ki ga želim zapisati in njihovo telefonsko, saj je jutri nov dan, jaz pa tudi ne bom umrla, če jutri na kavici pokličem na pošto in pošljem voščilnico … grem pakirat in spat!

Zjutraj kličem in najprej čakam, ko mi prijazen odzivnik govori, da so vse linije zasedene …. juhu, končno dobim gospodično … a kako bi plačala? Preko mobitela. Ne gre! Kako ne gre, saj imam opcijo plačevanja z Moneto ….saj sem že plačevala tudi preko računa na tem telefonu ???!! Gospodična je zelo prijazna, vendar mi vztrajno zatrjuje, da ji računalnik mojo telefonsko številko zavrača in zato torej voščilnice ne morem plačati in tudi poslati ne.

@€?##!..!

Zoran, oprosti ampak obupala sem! Želim ti skorajšnje okrevanje, ampak deteljice pa žal ne dobiš, Pošta ima res Oddelek za preprečevanje prodaje

Share Button

6 komentarjev

  1. Petra - september 27, 2007 13:17

    Jaz pa obožujem klasične čestitke. Ravno včeraj sem pol ure zbirala čestitko za mojo novo nečakinjo 🙂 Joj, sem mislila da bo moj ponoru pred štacuno. Jah, valda moram vse prebrat, pa tko so vse lepe… tam v Leonardiju 🙂

    Pa obvezno moram še neki z roko napisat,… se mi zdi tko od srca…

    Tole s telegramom,… nerodna reč…, ampak mogoče je najboljš da pošlješ tvojmu prijatlu kar link za tale post. Ko bo vidu kok si se posredno ukvarjala z njim, bo čist zadovoljen…

    Ma se mi vseeno zdi škoda, da si ljudje jemljemo vedno manj časa za take bolj osebne zadeve in vse urejamo preko SMS-jev, telegramov itd…

  2. Val - september 27, 2007 18:14

    Lahko ga pa obiščeš in bo čist paf od veselja, saj tebe res ni pričakoval (ali pač ;)?

  3. sasa - september 27, 2007 18:27

    Hmja, no ni ravno tako intimen prijatelj, da bi ga obiskovala v bolnici. Je poslovni kolega s katerim sodelujemo že precej časa in s katerim se prijetno razumem tudi jaz. Vem, da je imel te dni komplicirano operacijo in spomnila sem se, da bi bilo lepo v imenu cele ekipe poslati neko lepo misel. To najbrž odgovori dovolj dobro tako Petri (zakaj nisem ravno po trgovinah letala in iskala ustreznega darila in pisala pesmi 🙂 ), kot Val, zakaj ne bi ravno šla na obisk v bolnico. Me bi njegova žena iz kože dala 🙂

  4. zoran - september 28, 2007 18:05

    no, sem mislil da bo moj komentar pri tvoji barvi las bil moj edeni danes…pa ne bo: ker me je na to navedel tvoj zadnji stavek v komentarju…..torej, naj povem da sem bil prvi v UKC-ju na nevrokirurgiji, ki je šel iz sobe za intenzivno nego direktno domov…sicer na svojo željo, a vendarle…obiskov,povem po pravici, si nisem želel, ker imaš tam občutek, da se kar nekako “moraš” nekomu smiliti, ki pride na obisk, tega pa nisem, zatorej je tudi moja “gospa”, ki pa NI moja žena, prišla na obisk za 10 min, saj kaj več pa na intenzivni ne moreš biti na obisku…in to je pop dovolj! Povem pa, da ko si tam, niti slučajno nepomisliš na PC-je, mobitele in podobne naprave;enostavno ti te male napravice vzamejo s denarnico, uro….vred in ti lepo zapakirajo vse skupaj v vrečko in potem roma to vse v sef. Reči dobiš, ko dobiš “izpisnico” iz bolnice…ehhh,hotel sem samo napisati, da te ne bi iz kože dala, saj se poznate…..spet pretiravam pri pisanju…sem namreč navdušen ker sem spet v civilizaciji……pa hvala za dvig morale saša!! Zelo lepo od tebe!

  5. sasa - september 29, 2007 09:34

    Zoran, najprej najlepše želje za čimprejšnje popolno okrevanje … potem pa; si pa ti malenkosten: žena, gospa, punca … ajde, danes ne kompliciramo več blazno okrog tega, čeprav sem jaz še ena izmed une izumrle vrste, ki prisega na poroko.
    Glede nevrokirurškega oddelka pa saj veš, imamo tudi mi izkušnje … ja, jaz sicer tiste z druge strani postelje, pa vendar vem, kako si vsak želi čim hitreje ven, domov …
    Drugače pa; povej kakšno je stanje sedaj, lahko hodiš, ali le ležiš, sediš?

  6. zoran - september 29, 2007 13:26

    včeraj sem si vzel čas in “preštudiral” malo tele tvoje zapise oz dogodivščine ki jih opisuješ….so me v tako dobro voljo spravile da sem,prav res,za eno stopnjo višje v morali.
    Sicer pa; se premikam, dobesedno, kot nekakšen robot, zelo vzravnano – ravno nasprotno kot prej – če se spomniš – in upam, da je operacija uspela. Šivi so zunaj, a se mi je zadeva zagnojila in zdaj je tu še neka bula, a upam na bolje. Najtežje sedim – lažje hodim – ležim pa nerad, ker se moram vedno premikati – me vse moti, zadaj….ti pa povem , da nisi zadnja “tiste izumrle vrste”, saj nas je še nekaj takih, saj teh letnikov ne delajo več, kajne…..Aja, zdaj moram “mirovati” 3 tedne potem pa za 3 tedne v Laško, upam , da ne bo živ dolčas, moram najti nekaj za počet!?No, razen , da se bom ukvarjal z otrokoma…. Ima(te)š kakšen predlog? Pozdravček vsem in še enkrat; HVALA !

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih