Accor kartica ugodnosti

Share Button

Povsod že lahko zbiraš pike, milje, kilometre, točkice, smrekice, kolosejčke …. tako, da tokrat celo razmišljam o tem, kaj bi lahko dali za zbirat kupcem naših knjig ali CD-jev. Nalepkice v obliki knjigice ali CD-jčkov? Ali pa ne ravno tako po kavbojsko, raje bolj profi, kot imajo pri kakšnih letalskih prevoznikih, ko dobiš takšno lepo fancy kartico. Tako kot sva tokrat dobila midva s Tomažem pri hotelski verigi Accor.

Zadnjič, ko smo bili v Berlinu in spali v hotelu Novotel in je prijazna receptorka imela nekaj časa, so nama uturili ponudili kartico ugodnosti. Receptorka nam je izračunala, da se investicija vanjo (zanjo moraš nekaj plačati 🙁 ) povrne takoj, že s popustom, ki bi ga dobili na ceno takratnega bivanja. Ja, valjda smo vzeli kartico ugodnosti 🙂

Tokrat, v ponedeljek, sva odšla poslovno v Firence. Preko podjetja Amec sva odšla služit ljubi kruhek in Italijanom ponujat naše usluge. Dobila sva namig, da je tam podjetje, ki trži velike količine CD-jev z izobraževalno tematiko in ni v lasti našega lastnika (morš mislt 🙂 ) … torej potencialna stranka za Amec. V Amecu smo v preteklem letu proizvodnjo (duplikacijo CD-jev in DVD-jev), embalažo, pakiranje, logistiko izvoza, transporta po Evropi, za vsa naša podjetja izpilili tako do potankosti, da se za kvaliteto usluge ni bat, cene pa imamo glede na sistem dela in količine tudi izredno konkurenčne, zato smo rekli:”Ajde, gremo se prodajat!”

7 ur vožnje tja, 7 nazaj, vmes pa 1 uro sestanka, 5 kav, 1 dobra večerja in nočitev v Firencah … no, ja … v Toskani sva pa le bila 🙂

Kar sem hotela povedati je, da v hotelu gostom s kartico ugodnosti nudijo popust na redne cene, poleg tega pa ti pripada tudi nekakšen Wellcome drink – dobiš voucher za pijačo.

Najin dan je potekal tako, da sva zjutraj dostavila Jako v šolo, nato popila kavico “al banco” … no, tako pravijo Italijani, če jo popiješ kar za šankom in je cena temu ustrezno nižja … potem pa na pot, vozila mimo vseh cestnih barikad (ogromno dela na cesti 🙁 ), med Ferraro in Bologno naletela na nesrečo, ki nas je prilimala na mesto zaustavila za uro in pol, padla v pisarno na sestanek 3 minute pred dogovorjenim terminom …. to pa je slovenska natančnost … se tam eno uro trudila in se kazala v najboljši možni luči …ja, ja, jaz sem celo parlala po Italijansko (Tomaž pravi, da se je investicija v moje učenje, končno začela vračati obračati) …. nato v Pratu 2 uri poskušala najti restavracijo, ki bi bila v ponedeljek odprta in bi nudila kaj več, kot “pizze al taglio”, ….. ob ponedeljkih je v Italiji očitno gostilniški mrk ….. Obupala in se končno zapeljala v Firenze, se sparkirala v ogromni garažni hiši ob železniški postaji, zaokrožila po bližnjih ulicah in ob 10h zvečer falabogukončno sedla v dokaj solidno restavracijo. V hotel sva prišla okrog polnoči … izmučena in zaspana. Naslednji dan naj bi takoj zjutraj krenila nazaj, ker je želel Tomaž še v pisarno pogledat kako kaj napreduje pošiljka za Romunijo, zato je bila edina priložnost za pijačo točno takrat …. mimogrede pred spanjem … s prtljago ob nogah …. to ali pa nič, vzemi ali pusti.

Sedeva in naročiva. Karkoli si lahko omisliva! Kaj pa?! Nihče od naju ni ljubitelj alkohola, kave ob tej uri ne bova pila, … žejna sva v bistvu, ampak za žejo pijeva vodo. Naročila sva 1x negazirano in 1x gazirano. Ženska naju gleda, kot da sva padla iz lune in pove, da si lahko izbereva KAKRŠNOKOLIPIJAČO. Ja, veva in midva bi VODO! Prinesla nama je po 1 liter vsakemu, da da revica vsaj nekaj od sebe 🙂

Po mojem še danes govorijo o dveh čudakih, ki pri zastonj pijači naročata vodo. 🙂

A, biznis? Ja, v redu je šlo. Bomo se sicer še malce mučili, da dokažemo kako dobri smo, ampak vrata so odprta.

Share Button

1 komentar

  1. Val - september 29, 2007 14:07

    Joj te kartice…mislim, da jih imam že najmanj deset v denarnici…ko bi bile vsaj kake bančne (za črpanje z računa, ki pač ni moj, ker drugače je itak skoraj brezveze :)) Čisto vsaka trgovina ima že svojo kartico… Čakam, da se kdo spomni kaj izvirnejšega… Mogoče pa boste to pri vas, Saša?
    Jah, tole z vodo pa…poznam mnogo ljudi, ki bi si naročili najdražjo možno pijačo le zato, ker je zastonj…pa četudi sploh ni dobra in jim ne paše 😉 Sta pa vidva res čudna hehehe 🙂

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih