Moderna družina

Share Button

Naša familija je med tednov “leteča” …

Takole približno izgleda družinsko življenje tričlanske polno zaposlene družine na neko sredo:

Tomaž vstaja že pred šesto in se pogosto v 20 minutah pospravi iz hiše in gre pred službo na urico miru ob kavi in časopisu.
Jaz se v tem času ravno prebudim …. zaženem računalnik, pogledam prispelo pošto, pojem zajtrk medtem pa prebiram bloge prijateljev. Zbudim Jako in ob pol osmih noro hitiva, ker sva spet malce pozna. Dostavljam ga namreč iz Sostra v Nove Jarše. Tam živijo moji starši in Jaka tam obiskuje osnovno šolo. Medtem, ko postavljava kupe torb pred vrata, jaz mimogrede nahranim še mačka …..

Ponedeljek, sreda in petek so problematični, v mojega malega Minija morava namreč strpati morje torb: Jakovo šolsko torbo, Jakovo ogroooooomno torbo za trening tenisa, po možnosti še kakšno knjigo, ki jo mora brati popoldne, moj laptop, mojo ogrooooomno torbico (hmja, sem pač ljubitelj ogromnih torbic), kakšni kupi papirjev in blokov, ki jih iz navade prestavljam iz službe domov in spet obratno in na koncu po možnosti še kakšno vrečkico z mojo malico (kadar se mi da pripravljati kakšno zdravo hrano). Sekava vse ovinke, izbirava bližnjice in kot vedno nama uspe, da prideva do šole pravočasno. Kiss, kiss, Jaka odide, jaz se zapeljem še nekaj metrov naprej, odložim torbo za tenis pri mojih starših in naprej do Murgel, kjer je naša pisarna.

Jaka gre po šoli do mojih staršev, tam naredi nalogo, se uči, nato pa ponj prileti Tomaž ali jaz …odvisno od dela, ki ga imava.

Torej na drugem koncu mesta, v Murglah, se ob 4h s Tomažem dogovoriva kdo konča službo v rednem terminu in kdo ima še kaj za podelat. Tisti brez dela 🙂 se zapodi v avto in v največji gužvi uleti k mojim staršem v Nove Jarše, pobere Jako in njegovo veliko torbo za trening ter oboje preko najhujšega prometnega zamaška dostavi v Šentvid.

Ura je pol šestih zvečer in medtem, ko Jaka trenira, ima “taxist” eno uro in pol časa za nakupe v Mercatorju, tisti “tadelavni” pa se mu pridruži še na kakšen sok in 10 minut klepeta. Ob sedmih se končuje trening Jake. Ja, ker imamo dva avtomobila, gre eden po Jako in skupaj se odpeljeta domov, drugi pa mimogrede še dvigne kakšno junk hrano za Jako (pizza, kebab …).

Ob pol osmih smo vsi doma, zlagamo robo iz vrečk v hladilnik in na police, nahranimo mačka in ……….. morda celo poklepetamo medtem, ko Jaka zoba svojo večerjo. Potem se prižge televizija, eden gleda, drugi prebira časopis, jaz ponavadi pišem blog … ob desetih se Tomaž in Jaka odpravljata spat, mama pa še pomije kakšno posodo, da v pranje umazano perilo, pospravi, še kaj napiše na blog …. spanje pa tam okrog 11-ih, 12-ih

Tako je to v moderno norih družinah 🙁 🙁 🙁

Share Button

6 komentarjev

  1. BINCI - oktober 17, 2007 21:29

    Takih poznam še kar nekaj, ki dnevno hitijo in vozijo zdaj enega, zdaj drugega, zdaj tretjega otroka, v šolo, na trening… na sama gužva in hitenje.
    Le zdrži še malo, saj bo Jaka kmalu sam hodil okrog. Takrat ti bo pa ostalo toliko časa, da ne boš vedela kam z njim. Boš pa več na blog napisala…

  2. sasa - oktober 17, 2007 21:34

    A še več? 🙂
    Bom raje kaj naštrikala 🙂

  3. Naca - oktober 18, 2007 22:41

    O to pa dvomim, da boš ti štrikala:-) Valda boš pogruntala kaj bolj izvirnega, štrikajo vse stare mame… Moj komentar je, da ste zvečer še kmalu doma in, da imate samo enega otroka za po treningih razvažat. Ni panike ej, lepo vam gre… Sem dvakrat zasledila med dnevom, da se imate še čas kaj pogovarjat! Pa še vsi vikendi so vaši! Zmaga sodobne družine- verjemi! Smo še slabši in ne edini, se mi zdi!

  4. Val - oktober 20, 2007 12:03

    Pišuka, še familije nimam, pa že sem čisto leteča 😉

  5. Damjan - januar 8, 2017 18:03

    Berem tale tvoj blog in se zraven nasmiham z mislijo, da smo si neke “normalne družine” precej podobne, če ne skorajda enake. Zlahka se poistovetim s tvojim člankom in ugotavljam, da je pri nas ravno tako izčrpno in naporno skoraj vse dni v tednu.

    Pripravljam tekste in slike za svojo spletno stran in razmišljam kaj drugi menijo o družini in življenju v njej. Tako sem naletel na tvoj blog.

    Druga misel, ki se mi je porajala pa je bila tvoje vabilo na kavo :):). Kljub natrpanemu urniku še najdeš čas za kavo. Pogumno ni kaj.

    Hvala za tale blog, saj se počutim boj normalnega kakor sem sprva predvideval.

    lp Damjan

  6. Sasa Gercar - julij 15, 2017 09:00

    Damjan, joooj, vidiš kako noro imamo … da sem tole obvestilo opazila šele 6 mesecev kasneje.
    Zdaj ne vem ali naj te prestrašim ali ne, ampak nase noro življenje je zaključeno.
    Če boš imel kaj časa lahko prebereš moje kasnejše objave, lahko se pa tudi dobiva na kavi in ti vse povem v živo.
    No, eden od razlogov za konec norije je tudi ta, da ima nas “tamal”, danes 22 let, dekle, svoj avto in svoje življenje. No, ne se čisto, ker še končuje diplomo, ampak … no, ja, … saj razumeš, kajne? 😜
    Če pa ne, pa še boš.

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih