Dragi Miklavž, Božiček in Dedek mraz!

Share Button

Bila sem še kar pridna in …. hmja, malce manj poslušna, a se boljšam iz desetletja v desetletje, tako da vseeno mislim, da bi kakšno darilce lahko padlo v mojo nogavico.

A ker sem frdamano zatežena kar se daril tiče in imate vsi meni bližnji z mano še večje težave, kot jih imam jaz z vami, bi vam letos kar prišepnila o čem lahko zame pišete tem zgoraj zapisanim velecenjenim možem.

Naš sine je letos pametno izjavil, da si res ne želi ničesar drugega, kot preživljanje kvalitetnega časa z nama in poleg tega še nadaljevati tradicijo, ki smo jo začeli lani, ko je nadvse užival ob skupnem ogledu NBA košarkarske tekme zvezd v Hali Tivoli. Z lahkoto. Pa še zavijati ne bo treba v preveliko škatlo 🙂

Jaz pa, če vam povem čisto po pravici, ravno ne sanjam o obisku košarkarske tekme.

Niti kakšnih dišečih sveč si ne želim, tudi parfum si raje izberem sama, kot da mi ga kdo drug, oblačila si itak vedno želim izbirati le sama, avto imam tak, kot sem si ga vedno želela, torbico si itak prepogosto izberem kar sama, potujem dovolj pogosto oz. kolikor mi le čas dovoljuje, knjig imam dovolj do naslednjega decembra …. torej piš’te me v uh!

Vesela bom le prijazne besede, kakšnega povabila na kavico, pol ure1 vašega časa, če pa se že hočete znebiti denarja, potem pa vam svetujem, da naredite to, kar sem tokrat dala “v delo” našemu tamalmu.

Obdaruje naj me z dobrim delom za nekoga, ki to potrebuje. Lahko podari svoja oblačila, kakšne knjige, žepnino, lahko gre na obisk h komu v bolnico, pomaga kakšnemu starejšemu …. kar koli že, le da bo nekaj lepega in da bo to počel “zame”.

Priznam, da ideja ni čisto moja. Občudovala sem jo pri Alešu. Konec koncev lahko morda darila zame celo združite z njegovimi2 😉

Kot vem iz zelo dobrega vira internih informacij, Aleš še vedno ni organiziral seminarja, s katerim se bo oddolžil vsem svojim “darovalcem” in tudi “darila” še vedno sprejema.

Vem pa zato, ker mu bomo pri organizaciji pomagali mi. Torej še imate čas, da obdarujete Aleša in se morda s tem “našlepate” tudi name3 , ubijete4 dve …ah, več muh na en mah in potem pridete še na seminar, ki bo 17. januarja v Hali Tivoli ((ne, ne, nič bat, to ne bo N21)).

Share Button
  1. ok, ok, to se samo zaradi lepšega tako reče []
  2. saj ne bova vedela, da ste isto podarili 2x []
  3. to je namenjeno predvsem vsem mojim žlahtnikom 🙂 []
  4. joj, sam ne čisto dobesedno vzet! []

18 komentarjev

  1. Val - december 4, 2007 11:33

    Nč nočeš? Samo kavo? Hmmm…jaz pa sploh ne bom začela naštevat…Naj ostane kar pri porshe-u? 😉

  2. sasa - december 4, 2007 12:38

    Ne, ne samo kavo! Še kakšno dobro delo! Kakšno starko primi pod roke in jo pelji čez cesto ob tem pa močno misli name, pa bo! 🙂
    Ok, jaz sem z mojim Minijem čisto zadovoljna.

    A ti bi res Porshe-a? Meni pa absolutno ni všeč. Sploh ne maram takšnih pritlehnih majhnih avtomobilov, kjer moram celo sebe strpati na nek nizek majhen sedežek in potem itak ne morem izkoristiti tistega, kar je edina njegova prednost – hitrost. Kaj če mi potem tak avto?! Če bi mi ga kdo podaril ..slučajno ..pomotoma …da ne bi bilo kakšne zamere: vam že vnaprej povem, da ga bom prodala in si potem kupila kakšen soliden konkreten avto, kjer se sedi tako kot je treba. 🙂

  3. Pingback: December And The Trees Are Stripped Bare « moosings

  4. Petra - december 4, 2007 13:20

    Saša, pa sej Mini tud ni ravno visok, no 🙂

    Ej, grem stavit da bi bila vesela kakšnega dodatka za tvojga Miniča. A ti izdam ime trgovine 🙂

  5. mojca - december 4, 2007 13:26

    dobra ideja za taka obdarovanja je na http://www.krilca.si
    LP
    mojca

  6. sasa - december 4, 2007 14:01

    No, ni ravno visok, ampak še vedno sediš “normalno” pa tudi zanj ne plačaš ravno tooooooliko in to predvsem na račun brzine, ki je neuporabna po naših ulicah. Če pa kupujem zaradi postavljanja, no, potem si bi pa raje Hummerja omislila, se ga vsaj bolj vidi 😉

    Ja, dodatkov za Minija sem pa vedno vesela, samo si jih raje kupim sama. Trgovina je pa tukaj čisto zraven naše pisarne, tako da lahko kar za malico tja skočim 😉

    Ampak veš kaj, kaj blazno veliko ponudbe nimajo! S tistimi majhnimi avtomobilčki ali pa kuliji z logom minija res nimam kaj početi.
    Obesek za ključe pa imam in je BLAZNO neumno narejen …ne morem kaj drugega reči, saj ga ne morem spraviti skozi luknjico na ključu …grrrrr! In tako moram med ključ in eno lepo okroglo žičko, dodati še eno neumno tanko v krog zavito žico.
    Ki se seveda stalno zatika v blago in trga žepe 🙁

    Mojca, hvala za namig.

  7. Petra - december 4, 2007 16:11

    Saša, v Trstu je trgovina. Moška trgovina ki ima vse od oblek do dodatkov. In imajo eno kolekcijo od Paul Smith-a (če poznaš), ki ima vse na temo Minija. Tko dizajnersko, hudo. Torbe (sem jo na vsak način hotla imet kot baby torbo- za plenice ipd…, pa se ni izšlo z žepi in prostornino 🙂 ), potem denarnice, ure, majčke, pisala, obeske, kompleti za čiščenje čevlje – etui, očala, itd itd… Vse ful hudo, vsaj meni…

    Samo meni manjka bistvo: MINI (že kurim mojga) 🙂

  8. sekundek - december 4, 2007 16:13

    Tole je pa res skromno. Mi je kr narodno ob moji zelo materialni wish listi 😉 Mah sej ni tko hudo. Tudi miklavž ni nič prinesel in četudi božiček nič ne pristavi, ne bo hudega. Važna je prijetna družba, ker le to bomo še kako je**no rabl, ko bo šlo vse skup v maloro.

  9. sasa - december 4, 2007 16:13

    @Petra, No, to pa ne poznam! Povej, povej!
    Petra, kaj pa če bi midve enkrat po 100 letih šle na eno kavo v Trst? Z minijem seveda. Saj se ne mudi, če sva teh 100 let zdržali, bova pa še kakšen mesec ali dva 🙂

  10. Petra - december 4, 2007 16:16

    Važi Saša, drug petek grem z našimi, pa skočim še v to trgovino. Da vidim kaj imajo. Ti sporočim, če bo res kaj lušnega. No, torbe so hude. Take “casual” za čez rame. Ma genav zate:)

  11. Aljaž - december 4, 2007 18:10

    Samo kavo??? No, kr mal me je sram, ko pomislim kakšen seznam želja imam jaz. Sevedaga ga nisem še nikomur pokazal, verjetno se bo do božiča še zmanjšal.

    P.S Dons nimam velik časa da bi “nakladal”

  12. irena - december 5, 2007 08:03

    Invalidnim otrokom v Stari Gori »Pobožajmo jih z mehko posteljo«

    Spoštovani!

    Prepričani smo, da lahko za Miklavževo darilo skupaj zberemo dovolj denarja za blazine proti preležaninam, ki jih potrebujejo invalidni otroci v Stari Gori.

    Vsi, ki bi radi pomagali, lahko to storite tako, da denarno pomoč nakažete na žiro račun Sklada Ivana Krambergerja, št. 02922-0019831742, s pripisom: Za invalidno mladino v Stari Gori, sklicna številka 7082

    Več o akciji v reviji »ONA«

    Ustanovitelj Mednarodne mirovniške fundacije Beli golob
    Gianni Rijavec

  13. sasa - december 5, 2007 10:26

    @Irena, sem kar nekaj časa premišljevala, ali naj tale komentar zbrišem. Res je, da je namen dober, res je da jaz komentarjev skorajda ne brišem (razen če so res vulgarni ali kako drugače okolju škodljivi) in res je, da si to ti in ne kr ena, ki se je danes malce prijavila na moj blog, a vendar je tole res čisti, kruti, neolepšani marketing.
    In povrh vsega za Ono, ki jo tudi jaz rada preberem, ampak reklame jim pa ne želim delati, ker ….. ah, BV

    Pa tudi tale fundacija Beli golob … ne vem …mogoče, ampak mene niso ravno prepričali. Sicer pa ne bi kritizirala ali kar koli komentirala, ker zadeve res ne poznam.

    Vseeno sem pa na koncu objavo pustila. Naj bo, saj lahko vsak sam presodi kaj in kako.

    Bi pa želela to povedati, da tale moj blog ni namenjen limanju razno raznih reklamnih obvestil in ne glede na smoter, jih bom v nadaljevanju brisala.

  14. lalala - december 5, 2007 19:18

    Tole sem malo čekirala, če boš dala gor zaradi Obolnarce.
    Je pa res, da razni tako golobi, pa prinašalci pa nevem kakšna fundacija še vse, ne zbuja ravno posebnega zaupanja. Kdor bo želel komu pomagati, bo verjetno sam preveril, kdo bo denarni ali materialni prispevek zares dobil.
    Sama najraje odnesem premajhna oblačila tja, kjer vidim, da jih potem vsaj nosijo. Igrače pa na Karitas.
    Kar se tiče reklame, saj Lisac je tudi reklama, ali misliš, da gre samo za dobra dela??

  15. sasa - december 5, 2007 19:43

    Proti Obolnarjevi nimam nič pravzaprav. Mislim, da se je le zakvačkala s tistim uvodnikom. Mi pa ni preveč všeč “Ona”. Vsebinsko jo imam sicer zelo rada, a se mi je zamerila pri organizaciji podelitve nagrad za Onino poletno zgodbo. Nič strašno osebnega, pa vendar!

    Tukaj me je bolj zmotilo “neosebno” navajanje tega. Bilo bi mi bolj všeč, če bi zapisala nekaj sama in na koncu dodala še podatek računa.

    Kar pa se reklame za Lisca tiče je pa tako, da
    1. Delam reklamo za Amec – našo firmo, ki bo ta dogodek organizirala
    2. Četudi ne bi bil vpleten Amec, je nekaj drugega, ko jaz osebno “reklamiram” nekoga, ker to hočem in mi je ta nekdo všeč, kot pa če na svoj blog nabijam kr ene reklame.

    Moj blog ni namenjen temu in ne želim, da bi to kdaj postal. Ne plačanih, ne neplačanih reklam nočem, če JAZ osebno nisem v svojo besedo (hvalo ali kritko) prepričana.
    “Reklamirala” sem Lignano, frizerko Barbaro, zobozdravnika Gašparoviča, Dom design od Nace itd. …. a vse to zgolj zato, ker sem tako hotela jaz in ker za svojimi besedami stojim. Če bi mi kdo reklamo predlagal bi ga “zbrcala” kot je dolg in širok.

  16. lalala - december 6, 2007 10:20

    Hmm, maš prov!

  17. Blogo - december 6, 2007 14:57

    NLB liga, ne NBA. Joooj mami mal se moraš podučit.

  18. Pingback: Božiček je vseeno nosil » Saša Gerčar

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih