Darovalci krvi!

Share Button

Spodnje sporočilo je danes priromalo v moj e-mail nabiralnik. Ker imam o razpošiljanju kakršnih koli sporočil pač takšno mnenje, tega ne bom poslala naprej, a vendar … morda pa je na tem kaj resnice in nekdo res potrebuje pomoč. In tako bom za to uporabila kar tale moj blog.

GRE ZA ŽIVLJENJE!

Uroš Potočnik, star 36 let, oče dveh deklic, preživlja hudi zdravstveno krizo.
5. julija 2007 so mu drugič presadili kostni mozeg, ker prvi poseg ni prinesel želenih učinkov. Bolezen se je ponovila. Trenutno je na CIIM – oddelku za intenzivno nego Kliničnega centra v Ljubljani.

Urošu lahko pomagamo!
Za Uroševo zdravljenje je zelo pomembna ustrezna količina krvi skupine
AB Rh+
Prosimo te, da se oglasiš na Zavodu za transfuzijo krvi, Šlajmerjeva 6, v Ljubljani (za dodatne informacije lahko pokličeš na številko 543 81 00).
Vabljeni so tudi tisti darovalci, ki svoje krvne skupine ne poznajo.

Strokovnjaki bodo kri ustrezno selekcionirali in testirali.
Omeniš lahko, da gre za bolnika Uroša Potočnika, ker se svojci s tem strinjajo.

Pomagaš lahko tudi takole:
Pošlji to pismo naprej čim večjemu številu naslovnikov. Morda bo med njimi kateri pripravljen pomagati! Tudi čas je pomemben.

Uporabi elektronsko pošto in pošljite to sporočilo na čim več naslovov.
Vsak, ki bere to pismo, naj za hip pomisli, kako bi se počutil na Uroševem mestu.
Zato ne bomo izgubljali besed z opisovanjem okoliščin.
Prosimo, ukrepaj in naredi plemenito dejanje!

Uroševi prijatelji

Moram pa na koncu dodati tudi jaz svoje zrno. In sicer nikakor mi ni jasno zakaj je naša krvna skupina takšna skrivnost. Jaz npr. svoje krvne skupine ne poznam. 12 let nazaj, ko sem bila noseča, so me sicer prešpikali po dolgem in počez in od takrat vem, da sem Rh negativna … ne vem pa kakšen A, B ali 0 paše pred tem.

Ko smo imeli še tiste knjižice, sem listek svoji krvni skupini1 zataknila vanjo, a danes imam kartico, ki meni ne pove prav nič. Bi lahko, prosim kdo od odgovornih kaj ukrepal glede tega??!! Pa saj vraga res ni težko takšen podatek morda zapisati celo na osebno kartico.

Ja, pa še davčno lahko dodate, ki jo tudi vedno iščem po vseh koncih in krajih 😉 !

Share Button
  1. ki sem ga dobila ob tistem špikanju []

10 komentarjev

  1. petra - december 5, 2007 13:41

    Uh, upam, da nisem kaj zabluzila ali zamešala… kolikor je meni znano je ta zgodba resnična in se žal ni srečno končala…

  2. Jan - december 5, 2007 13:52

    em, ena prijateljica je klicala na kliničnega in so ji povedali, da je ta Uroš že umrl, tak da … RIP Uroš.

  3. Val - december 5, 2007 14:49

    Ja torej tale g. Uroš je res že preminul…dva tedna nazaj je bil pogreb… Poznam njegove znance, zato vem…

  4. sekundek - december 5, 2007 15:51

    Ne bom komentiral zgornjega maila, ampak bi dodal le to. O raznih davčnih številkah, krvnih skupinah in še marsičem, bi ob vsej tej preplavi tehnologij res lahko imeli le eno izkaznico, ne pa da vsak zahteva svoj pildek (na davčni dobiš po novem celo a4 potrdilo), ne pa da pri kakšnem izpolnjevanju obrazcev potrebuješ izvesti iskalno akcijo vseh potrebnih potrdil.

    Pomoje so naši možgančki malenkost preobremenjeni, da bi vse te naše “osebne” podatke vedeli na pamet. Edina, ki jo vem je EMŠO.

  5. sasa - december 5, 2007 17:32

    @Petra, Jan, Val; ohhh, res žalostno.

    @sekundek, viš jaz sem pa še slabša od tebe, tudi EMŠO-a ne vem. Sploh si ne zapomnim nobene številke in ko izgubim mobitel sem izgubljena.
    Poleg tega sem direktor 3 podjetij in davčne številke so me tako ubijale, da imamo že nekaj časa na vsaki naši poslovni vizitki zapisano tudi davčno številko.

    Samo še red pri passwordih bi morali uvesti in imeti povsod enak sistem npr. povsod 8 številk in basta …ne pa nekje 4, drugje 6, spet nekje moraš obvezno kombinirati s črkami …grrrrr!!

  6. alcessa - december 5, 2007 18:04

    Priznam, da si nikoli ne bi mislila, da je katera od darovalskih zgodb v verižnih mejlih resnična – toliko huje, da je.

    Enkrat sem nekje brala, da dobrodelne organizacije ne jemljejo žensk nad 30 leti kot prostovoljne pomočnice, ker le-te zmeraj kar takoj hočemo spremeniti svet, kamor koli pridemo.

    Pri zgornji zgodbi sem tudi sama podlegla podobnemu impulzu: moje prvo vprašanje je bilo “Ne mi reči, da v Sloveniji ni dovolj ljudi s krvno skupino AB+” Potem pa sem vseeno šla preverit statistike… Na internetu pravijo, da je na celem svetu 3-4 % ljudi, ki imajo to krvno skupino. Se pravi, da tudi če je od teh kdo daroval, je verjetnost, da kri za Uroša ni bila primerna, precej velika…

    Jasno, da sem potem šla preverit še svojo krvno skupino: po celem svetu jo delim z 9 % ljudi, največ jih je v Aziji. Počasi razmišljam, da bi si uredila podatkovno bazo ljudi, ki to krvno skupino imajo, ker se nikoli ne ve…

  7. lalala - december 5, 2007 19:00

    Zelo sem šokirana, ker sem tole jaz dobila in ti poslala. Ampak le zato, ker vem, da je zadeva resnična. Nisem pa vedela, da je konec tako žalosten. Sošolkin sin (21 letnik) je umrl lani, tudi kmalu po drugi presaditvi kostnega mozga. So kar nekaj časa časa iskali darovalca. Pravijo, če je že prva presaditev neuspešna, da tudi druge telo ne sprejme.
    Sem pa jaz Rh O -pozitivna.
    Si vse teže zapomnim cifre, zato pri passwordih zamenjam le zaporedno cifro.

  8. sasa - december 5, 2007 21:42

    Lalala, novo ime? a veš, da se z novimi podatki tvoji komentarji ne objavijo vse dokler te ne avtoriziram?

    Drugače pa žalostno kajne?

    Tudi jaz pri passwordu na računalniku menjam le zadnjo številko, ampak kaj, ko za vstop na eno spletno stran potrebujem najmanj 6 šifer, za vstop na drugo 8, potem nekje nočejo, da so to le številke, morajo biti tudi črke vmes ali obratno … in jaz itak ne vem nobenega gesla več …no, razen tega, ki ga vsakodnevno uporabljam. Je pa zanimivo, ko menjam računalnik in moram vse naslove spletnih strani in gesla in celo uporabniška imena na novo odkrivati. 🙁

    Alcessa; ni slaba ideja, res. Najprej bom jaz morala ugotoviti kakšno krvno skupino sploh imam, čeprav ne vem, če kaj pomaga, če bi danes ugotovila kdo vse ima mojo krvno skupino. Mislim, če to lahko jaz poiščem na netu danes, lahko najbrž tudi ob potrebi to naredijo zdravniki ali moji svojci??

  9. irena - december 6, 2007 08:04

    Alcessa, a veš, da ideja o podatkovni bazi je zelo zaživela v pasjem svetu. Namreč na pasjem forumu sem zasledila, da lastniki psov iščejo kri za razne pasje operacije. Odziv je res velik. Ljudje zelo radi pomagajo. Imam včasih vtis, da zadeva bolj laufa, kot če bi šlo za reševanje človeka. Res pa je, da smo “pesjanarji” zelo navezani na svoje štirinožce.

  10. alcessa - december 6, 2007 12:10

    Irena: bom rekla le eno: džizus. Psi so res srečneži…

    Saša: ma ja, tudi sama v bistvu ne verjamem, da kaj pomaga. Poleg tega ljudi ne sprašujem niti po njihovi številki čevljev, kaj šele krvni skupini! 🙂

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih