Le kje je tipka “Pause”?!

Share Button

Obstaja komedija, kjer tipu nek Bog ali Božiček1 … ali pač nekaj podobno vsemogočnega, podari daljinca s katerim potem upravlja celotno svojo okolico in pritiska na gumbe “reverse”, “pause”, “mute”. Ne mi zamerit, če sem kaj izpustila, kajti film sem gledala takrat, ko je prišel na kinematografska platna in do sedaj v spominu ohranila le še osnovno idejo.

BTW zdi se mi, da je bila celotna stvar sila smešna in da je film vreden ogleda, a danes nisem želela opisovati migetajočih slikic, ta film mi le služi za izhodišče o razmišljanju, ….. kaj razmišljanju! …. o iskanju izhoda iz nekakšne emotivne krize.

Ste opazili, da imam zadnje čase nekaj veliko za povedati čez stranke …. pa tukaj tudi. Tudi nekam poduhovljena postajam in vse skupaj, če ni posledica moje frustracije ob globokem prepričanju, da sem na oni svet poslala ubogega kužka2, je zagotovo rezultat tega čudnega vsesplošnega decemberskega razpoloženja.

A december zame ni mesec, ki bi me vzpodbuja k zapravljanju …. ne, ne, vse skupaj mi gre le strašansko na živce, čeprav bi po drugi strani želela razveseliti vse svoje prijatelje, znance, sosede in morda celo obnoviti odnose s tistimi, ki jih ne morem več dati v nobeno od prej naštetih skupin, zame je december predvsem OPOMIN, da je leto spet naokrog in da je od 23899 ciljev, ki sem si jih zadala, uresničenih le 34 … ah ne, le 32 in pol.

  • Morda pa si vsako leto zadam preveč ciljev in bo potrebno seznam naslednje leto reducirati?
  • Morda pa 32 in pol uresničenih le ni tako malo?
  • Morda pa je potrebno vseh teh žbljmlj število ciljev le pogrupirati v 3 velike: zdravje, ljubezen in družina?
  • Morda pa mi ni potrebno vseh narediti sami samcati in je potreben le en žvižg prijateljem?
  • Morda pa ni končan cilj, le takrat, ko je nartabolši na svetu in bi bilo dovolj dobro, četudi bi bil v tem le slabo nakazan delček dobre volje in želja po uresničitvi?
  • Morda pa je vse OK, četudi si naslednje leto zadam 45578 ciljev in uresničim le enega?

A vseeno, priznam da se počutim ujeto, da si danes ne želim ničesar drugega, kot daljinca z veliko tipko “pause”. Obljubim, da bi ga uporabila za en sam samcat dan. Zjutraj bi kliknila nanj, se pokrila s pregrinjalom preko glave, spala vsaj do 10h, se sprehodila po Ljubljani in uživala v prekrasno okrašenem centru mesta, morda celo odšla po nakupih, ampak tako brezciljno, iz čistega veselja, popila najmanj dve kavici v priljubljenem lokalu in tam sedela 3 ure brez slabe vesti, da premalo zapravim, odšla na kakšno masažo in zvečer na prijetno večerjo v dvoje. Jutri bi ob pol sedmih zjutraj spet sprostila gumb in dan bi bil ….spet ….. grrrr … ali pa morda ne več, saj bi ga takrat opazovala skozi spočite misli in jasen pogled.

Share Button
  1. vragca, a ni tole izpeljanka iz Bogžiček []
  2. Tomaž mi pravi naj že neham težit s tem []

26 komentarjev

  1. alcessa - december 10, 2007 19:57

    Uff, pa si me dobila.

    Gre za komentar vrste: jaz tudi. Čemur po defaultu sledi nadaljevanje MOJE zgodbe.

    Danes sem od utrujenosti zaspala na zobozdravniškem stolu: prvič, ko sem 45 minut čakala na zobarco, drugič pa SKORAJ, med obdelavo. Zdaj sem sicer zbujena, ampak moje želje so močno podobne tvojim: pause.

  2. Aljaž - december 10, 2007 21:09

    Jaz bi tud mel takšenga dalinca. “Pause” bi mi zelo prav prišel.
    Kaj pa če te tvoje stranke berejo tvoj blog. Kaj če berejo o tem kako jih “šinfaš”.
    Tale hudiček na koncu pa prav fajn zgleda.

  3. Spela - december 10, 2007 21:18

    tudi jaz bi Pause. ne za en dan, ampak kar za cel teden. imam občutek, da si v enem dnevu človek ne more pošteno odpočit…

  4. sasa - december 10, 2007 21:18

    @alcessa, ja, ja ti si ena tistih, ki gredo očitno k zobarju na relaksacijo. Jaz še med masažo težko zaspim, med obdelavo zob pa bi zadremala kvečjemu zaradi omedlevice 🙂
    Meni se ponavadi zgodi, da zbolim sredi največje gužve in največjega kaosa. Nekdo mi je nekoč razložil, da je to moj “umik” – očitno tipka “pause”, ker si drugače ne pustim ispreči in je bolezen edini izgovor, ki me lahko opraviči. In tako moje telo odreagira tako kot je treba, da me ubrani popolne psihične izčrpanosti. No, zdaj sem še zdrava 🙂

  5. sasa - december 10, 2007 21:23

    @Aljaž; zelo pronicljivo vprašanje. Ja, kaj pa če?!
    Sicer pa vedno vpletam v svoje zgodbe okolico in dogodke, ki se mi dogajajo in v katere so velikokrat vpleteni tudi drugi.
    Trudim se, da pri kritiki ne omenjam konkretnih imen, tako da drugi ne vedo na koga konkretno kritika leti, tisti ki pa ga kritiziram pa za kritiko lahko izve, saj za svojimi izjavami vedno stojim in se jih upam povedati tudi v obraz.

  6. sasa - december 10, 2007 21:25

    @Špela, ej ti bi pa kar celo roko 🙂

  7. irena - december 11, 2007 08:39

    Moj letošnji december pa se bo odvijal bolj v stilu Pause. Načrtno sem se odločila, da ne bom tako kot vsako leto razmišljala kaj moram vse še narediti do konca leta. Pa naj si bo to od generalnih pospravljanj (imam še družinski vzorec, da je treba za Božič imeti vse tip top)raznih gospodinjskih del, do peke 20 vrst piškotov, delanja likerjev, letanja od trgovine do trgovine zaradi raznih daril, ki tako ali tako nekaterim ne pomenijo ničesar oz. jih pospravijo na podstrešje.
    Tole razmišljanje glede daril me bo najbolj razbremenilo, ker je težko kupovati, če veš, da imajo otroci “polne riti”, dejansko nimaš nobene ideje več. Kot zanalašč se je mojima hčerama pokvaril mobitel ta mesec. Nobena ni mogla počakati na Božička , ker ne morejo ostati niti en dan brez mobija. V mojih cajtih……no, sem še bolj iz 60-ih.
    Skratka, hotela sem napisati, da si bom z družino ogledala kakšno gledališko predstavo, z možem odšla na večerjo, odšli bomo na kakšen prijeten izlet, prijatelje bom povabila na čaj in kakšno sladico in to bo to. Daril in norenja po trgovinah letos ne bo. Moji se strinjajo, to je pa tudi bistvo.

  8. saška - december 11, 2007 09:35

    bravo! A sva zmenjeni, da to narediva tudi ena drugi? Mislim vsaj zame lahko zagotovo trdim, da mi resnično ni treba NIČ kupiti.

  9. Gala - december 11, 2007 13:23

    Ha, ha ena zlobna . Saša čez kakšnih deset (če ne že prej) nas bo našla tipka ” Meno Pause” in najbrž ne bomo prav vesele. :wink

  10. Val - december 11, 2007 13:41

    hej…kar se ciljev tiče, sem te/vas že dovolj zgodaj spomnila…tctctctc pa me ne upoštevate 😉
    Kar se tiče tipke “pause”…če boš ti na pavzi, bodo pa drugi živeli naprej…pa boš zamudila en dan dogajanja…Potem boš pa čist out of date 😉 Ok, vem da je vse skupaj mišljeno metaforično, ampak ali bomo vsi hkrati na “pause” ali pa to preprosto ni izvedljivo 😉
    Sicer pa…jaz si tebe skoraj ne predstavljam v mirovanju…četudi si morda tega želiš, ne vem, če boš potem dejansko bolj happy 😉 To je sindrom nas ljudi, ki ne vemo, kako se dati na off 😉

  11. sasa - december 11, 2007 14:08

    Bež!
    Ne pogovarjam se s takšnimi, ki so pametni! 🙂

    Mi je pa enkrat že moj dragi povedal (s katerim sva skupaj že enih 24 let in me po vsej verjetnosti pozna odznot in odzun 🙂 ), ko sem težila in bentila, da imam čisto preveč stvari, da je to tisto, kar sem vedno HOTELA – nabit in poln dan.

  12. irena - december 11, 2007 14:27

    Ja, sva zmenjeni!
    Saj se člevek včasih vpraša po namenu tega praznika. Če si veren, potem ni dvoma, gre za čas poglobitve vase, v družino, življenjske vrednote. Božična smrekca je simbol novega življenja, lučke naj bi kazale pot. Skratka družinski praznik.
    Obdarovanje je malo izgubilo smisel v tem času prevelikega potrošništva. Kako presenetiti, s čim obdarovati bližnje, da bodo
    zadovoljni?To vprašanje se nam postavlja cel december. Zato se mi
    zdi bolj smiselno ta čas posvetiti mojim bližnjim.
    Ja, Gala, da ni tud mene že zagrabla una Meno Pause, ker sem že bolj v tistih letih.
    Povabilo na čaj, domač vanilijev liker, pa kakšno panacotto pa sledi.

  13. sasa - december 11, 2007 15:19

    Irena,
    povabilo na čaj & com. velja zame, za Gal ali takole na splošno za vse bralce tvojega komentarja? 😉

    Gala, takoj nehaj hudiča klicat! 😉

  14. irena - december 11, 2007 16:32

    Pozor, vabilo velja le za sorodnike in povabljene prijatelje !)))):

  15. irena - december 11, 2007 16:45

    Ja lSaša ljudje kar prebirajo tvoj blog.
    Nek kolega me je poklical, če imam kakšno okroglo obletnico, ker tkole javno nekaj vabim. Sporočam vam, da sem bolj okrogla, obletnice pa nimam!

  16. irena - december 11, 2007 16:48

    Ja, Saša ljudje kar prebirajo tvoj blog.
    Nek kolega me je poklical, če imam kakšno okroglo obletnico, ker tkole javno nekaj vabim. Sporočam vam, da sem bolj okrogla, obletnice pa nimam! ))):
    p.s. nisem sprot popravljala napak, zato še 1x

  17. sasa - december 11, 2007 16:52

    A tale znakec ))): pomeni teto v letih z močno zgubanim čelom in močnim podbradkom, da se ust itak ne vidi več in tako nihče ne more ugotoviti ali so navzgor ali navzdol obrnjena :)))

  18. beti - december 11, 2007 19:33

    a veš kako bi bilo pri tebi, če bi našla tipko “pause”? no, nekaj minut ali pa še kakšno več, bi raziskovala kako to izgleda, naštudirala pozitivne in negativne lastnosti in nato bi ugasnila tipko pause ter živela dalje s takim tempom kot sedaj….kajti v bistvu te samo zanima kako bi bilo, če bi bilo…, kajne? itak pa si večina ljudi želi tisto kar nima, zato si moraš vedno nekaj pustiti za drugič etc. etc….

  19. Ljubo - december 11, 2007 20:31

    Saša, ja nisi edina pod pritiskom in gasom 🙂

    Ampak ker te tipke ni si jo moramo ustvariti !

    Če si sami ne bomo vzeli čas zase, si ga noben ne bo.

  20. Petra - december 11, 2007 21:15

    Joj, jest bi tud en vanilijev liker in panacoto:)))))

  21. sasa - december 11, 2007 21:19

    Sem ti rekla Irena, da je tole potrebno definirati, ker drugače bo vrsta pred vašo bajto.
    Jaz bom čaj kar izpustila, likerja malček, panacotte pa veliiiiikooooo. A moramo na praznike čakati, ali lahko že kaj prej pridemo naokrog?

    Petra, pa kaj se ti drenjaš, ko pa imate pri vas prav dober štrud’l pa tudi tista skutka v vegovih (ali kako se že reče) kozarcih je prav odlična.

  22. sasa - december 11, 2007 21:24

    @Beti, nič ne bi le pskušala in preverjala, kar res bi si EN dan vzela! Pa saj od enega dne me še ne bi bilo konec od dolgčasa, a ?

    @Ljubo; Amen

  23. beti - december 11, 2007 21:39

    potem pa res ne vidim problema: če si resnično želiš en dan “pause”, si ga pa enostavno vzemi!

  24. sasa - december 11, 2007 21:55

    Ohhh, ko pa si ponavadi takšne pobožne želje omislimo ravno takrat, ko nimamo niti približne možnosti za kaj takšnega!
    Ravno takrat, ko je kar nekaj ljudi odvisnih od nas, ko so vse oči uprte ravno v nas … oh, ali pa je to le moj občutek ?? 🙂

  25. beti - december 12, 2007 10:28

    verjemi, da je to le tvoj filling! naredi to, pa potem poročaj kako je bilo!

  26. irena - december 12, 2007 14:15

    Verjemi, da je vsak nadomestljiv, samo priznati si je težko! :))

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih