Lulat v grmovje!

Share Button

Za manj kot en euro danes res ne dobiš skoraj ničesar več …. še kave že skoraj ne najdeš, a plačevanje za vročo dišečo tekočino, ki jo dobim servirano na mizo je povsem nekaj drugega, kot plačati za to, da namesto za prvim grmovjem, svojih minus nekaj deci izpustim v eno od mnogo kabin javnega WC-ja.

Hrane v samopostrežnih restavracijah ne maram. Z mojim se pred Intersparovo ali Mercatorjevo restavracijo vedno znova spričkava in na koncu moj vedno znova svoj obrok zoba sam, jaz pa ob njem žulim kakšen čaj ali kavo. Z Marche-jem je rahlo1 drugače. Res je, da sredi avtoceste nimam ravno veliko izbire in po neusahljivem navdušenju mojih moških, da se na poti na morje vedno znova ustavljamo tudi na Marche-ju, sem tudi sama počasi že našla jedi, ki nimajo okusa po eneministemkarkoližeju.

Moja dva sta si tudi danes naložila dva zvrhana pladnja mesa, krompirja, solat, jaz pa zame mešano solato iz solatnega bifeja ter sveže zmiksan mangov sok. 31 in nekaj evrov!

Še ko smo s polnimi pladnji krožili med hrano, me ustavi tip, ki mi je že nekaj minut pred tem s svojim golažem kradel poličko pred mojimi solatami. Grrr, kaj ne vidi, da se ženska muči in mu bo skoraj repo vrgla v njegov golaž! Umakni golaž in ne bulji vame, butl, sem si mislila.

In pokaže se, da ta tip sploh ni zdolgočasen Nemec, ki si postrani ogleduje slovenske gospe v resnih letih, ampak Slovenec! In to Slovenec, ki me pozna. Tip se je namreč postavil tik predme, se nasmehnil in rekel: “Saša?”
“Jaaaa?” ga gledam.
“Me ne poznaš?”
Shit, shit …. kateri od mojih osnovnošolskih sošolcev je shujšal do neprepoznavnosti …..
In končno odrešilne besede: “Bloger sem.”
Ok, nisem izpadla kot totalno pozabljiva krava, ki ne spozna več starih sošolcev ali prijateljev, ….. a daleč od krave res nisem bila. Mislim, da sem nekaj minut vanj kar buljila … brez besed.
Ateistek sem.”
Oh, zdaj je šele postalo nerodno … rdečica, kot da sem najstnica … čudna res čudna situacija. Tako je, če imaš svoje slike napopane po vsem blogu in te po njih prepoznavajo popolni neznanci. No, saj nisva popolna neznanca, če se bereva že več kot leto, ali pač? 🙂 No, vsekakor sedaj nisva več, sedaj tudi jaz vem kako izgleda ta brezbožnik.

In kaj ima on opravit z lulanjem in grmovjem? Nič, prav nič, segli smo si v roko2, ga spoznali še z našim mladim blogerjem, plačali tiste naše zvrhane pladnje, pojedli, potem pa sem jaz tik pred izhodom še stekla po stopnicah …. na WC … tako za vsak slučaj …. ker nikoli ne veš, če bo na cesti kak zastoj ….

Na vrhu stopnic, tik ob njih, da ja nihče ne bi smuknil mimo, je stala miza, na njej cekarčeks kovanci, pred njim pa napis v slovenščini in angleščini, da je treba za čistočo WC-jev pač plačati. Pa naj vraga vzamejo od tistih mojih 31 in nekaj evrov!!! Ma, ok ne bom težila tam kjer ni treba in potegnem denarnico, da bi v cekarček vrgla kakšnih 20 centov. Ob tem seveda nekaj jamram, da je to ena “boljših novitet”, ki so jih uvedli v to restavracijo ter vprašam ata, ki sedi ob mizici in ki je po videzu sodeč, najbrž bil rojen nekje na Kosovem ali Albaniji, če je potrebno plačati konkreten znesek ali kaj …. on me gleda še bolj čudno, kot jaz nekaj trenutkov prej Ateistka ob tem pa brez besed s prstom pokaže na 50 centni kovanec. A pol eura moram plačati za takšno usputno lulanje?!

Prvič in zadnjič, moji dragi! Bom šla raje v grmovje3 ali na sosednji WC pri Petrolu! Pa tudi jedla ne bom več pri vas, če ste tako ubogi in vam moje obedovanje ne pokriva niti stroškov čiščenja toaletnih prostorov.

Share Button
  1. ne čisto drugače …. ampak vsaj cepetam ne pred lokalom []
  2. še pred lulanjem 🙂 []
  3. ok, ne bom, da me ne boste kje čakali, ker tako nisem lulala že od 4. leta naprej []

4 komentarji

  1. ateistek - maj 18, 2008 17:01

    Joj, kaj sem bil tako vsiljih he,he ?…Takrat, ko sem te opazoval, so se mi v možganih vrstili pravi procesi primerjav tvojih slik z bloga in realnosti. Zelo hitro so izpljunili podatek, da to moraš biti ti.

    Ježeš, sem tako suh? 🙂

    Jaz nisem nič plačal za stranišče. Možakar se je takrat veselo pogovarjal po telefonu in me ni niti opazil. Pol evra? Saj niso normalni. Če si že ti začela razmišljati, da bi uporabila grmovje, bi ga jaz definitivno še prej 🙂

  2. sasa - maj 18, 2008 22:56

    Ne, nisi bil vsiljiv, a tisti golaž si res postavil na takšno mesto, da bi ti zlahka kakšna repa ali špinača vanj padla.
    Suh pa si očitno tako močno, da se ti je uspelo prebiti na WC brez plačila 😉
    Itak so pa očitno taglavni na Marche-ju že pogruntali, da je moške treba zastonj spuščati, saj bo drugače okolica Marche-ja precej poscana. Ženske pa …. ah, kaj čmo …grmovja res ne bomo iskale. Ni, naslednjič se bomo močno kregali, če gremo res k Marche-ju jest.

  3. ateistek - maj 18, 2008 23:33

    Ni bil golaž ampak pasulj. Tak, bolj redek…Mah, v Marcheju, čeprav je vse ok, me vedno jezi to, da enostavno nimam kam dati pladnja. Težko je nabirati solato v krožnik in še pladenj držati…

    Če bi meni zaračunal pol evra, bi res šel protestno scati nekam zraven vhoda…

    In šoping? Ste kaj pametnega in poceni kupili? Mislim, tako poceni, da se je res splačalo…Torej, bencin, čas…

  4. sasa - maj 19, 2008 10:06

    Ja, ja, saj res, saj ga je moj tudi hotel, pa sem mu to izrecno odsvetovala glede na to, da bo v nadaljevanju dneva avto delil še s preostalim delom naše družine 🙂
    Pametnega in poceni??!
    Načeloma smatram šoping za neke vrste sprostitev, kjer nikoli ne pričakujem kakšnih pametnih nakupov. In ponavadi, kadar grem jaz v takšne pocenkarske centre, takrat itak iščem najdražje stvari, ki jih tam ponujajo, ker drugo je itak pof’l.
    Tako kot si ti šel na izlet v Opatijo, tako smo si mi za našo destinacijo izbrali Palmanovo in tja šli predvsem zaradi izleta, italijanske kave in zapravljanja časa. 🙂

    Vtis pa je tak, da najbrž tja ne bomo več šli tako kmalu. Zadnjič sva z mojim bila tam v ponedeljek popoldne, ko je večina ljudi delala in se je tam dalo dihati. Takrat sem si sama kupila neke hlače (za katere sem odštela kar precej, a so vredne te cene, ker jih sedaj stalno nosim) ter ene puma superge. S tem sva totalno navdušila našega tamalga, ki je bil prepričan, da je center poln takšne robe. Pajade!
    V soboto je bila gužva na kubik …. katastrofalno ….. od vstopa do parkinga, do blagajn ….ooooh, kupili nismo praktično nič …. ene Nike superge pa še trak za v glavo in okrog roke si je napol na silo omislil tamal, da nismo imeli ravno občutka, da smo se zastonj gužvali.
    Kafiči v centru so bili zasvinjani, natakarji niso mogli sproti pospravljati, ljudje so se gužvali, varnostne naprave so cvilili skoraj non-stop v praktično vsaki trgovini … jaooo!

    Ti povem, da grem drugič raje v Opatijo, tako kot ti pa čeprav se mi od tistega področja rahlo dviguje, ker smo imeli tam podjetje, ki sem ga vodila in sem se kar nekaj let vsakotedensko vozila tja.

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih