Le kaj imam jaz z ministrom za promet?

Share Button

Janši bi bilo treba priporočiti naj resno razmisli o možnosti, da me vzame za svetovalko pri izbiri ministrov.

Politika me pravzaprav ne zanima, mislim, da so vsi isti1, saj do vrha pridejo vsi več ali manj po enaki poti. Rdeči, beli, zeleni, na koncu so vsi obdelani z istimi kemičnimi sredstvi in produkt je več ali manj predvidljiv.

Na blogu o politiki ne pišem veliko. Če že, potem sem tipično sarkastična (tako o moji tipičnosti pravi moj sin) in se z rahlim pridihom humorja obesim na kakšno javno osebo, ki naj bi bila po mojem mnenju odgovorna za stvari, ki so prebile moj plafon strpnosti.

Prejšnje leto sem nekaj dni bentila in obremenjevala svojo bližnjo okolico s komentarji na temo našega prometnega ministrstva. Cestne oznake, kazni, celoten odnos policistov do prebivalcev so tako ali tako stvari, ki me stalno jezijo, ko pa sem lani pred tunelom Glovec zmedeno zapeljala na napačni pas in ko sem nekaj dni za tem brala o prometni nesreči, ki je na tem istem koncu terjala nekaj življenj, sem svoj gnev in razmišljanje končno besno (pardon, sarkastično) vrgla tudi na ta blog.

Nekaj dni zatem je minister za promet odstopil.

In letos, ko ponovno ves julij in avgust ždim v Ljubljani, ko me zdeluje vročina in ko se dan za dnem spet vozarim po južni obvoznici, se zgodba ponavlja. Spet označbe na cestah, ki zmedejo tudi takšne, ki se vsakodnevno vozimo po isti poti in ponovno že nekaj dni okolico morim s svojimi komentarji in pametovanjem na temo naših politikov. Ne pomaga menjati le ministrov, če v Darsu sedijo isti, če količke po cestah postavlja isti Mujo, ki ga vodi isti Janez, kot leto poprej. “Vse je treba zamenjati!” sem vpila nekaj tednov nazaj. O tunelu, šentviškem tunelu pa se mi niti ni pisalo, saj je stvar tako očitna in v nebo vpijoča, da bi bilo res kičasto še karkoli dodajati tudi z moje strani. Pa sem raje pisala le o tem delčku mojih zadnjih samogovorov.

Na koncu tega prispevka se mi je pred samo objavo zapisala povezava na lanskoletni zapis in komentar, da upam da v nekaj dneh po tem zapisu ne bo odrezan spet kakšen minister, a sem ga vraževerno2 izbrisala.

In danes se mi kolca. Minister za promet je baje ponudil svoj odstop. Japajade ponudil. Ponudil mu ga je Janez, on ga je pa kupil … no, moral kupiti.

In sedaj se res sprašujem kaj tiči za vsem tem. Imam čarovniško moč, sem jasnovidna pa tega še niti ne vem, ali pa nekdo v vladi skrbno in redno prebira moj blog? 🙂

Share Button
  1. kakršni koli že so to []
  2. čeprav v te čirečare prav nič ne verjamem []

3 komentarji

  1. Luka - avgust 8, 2008 15:03

    Ma ja tako pač je.

  2. sasa - avgust 8, 2008 15:16

    Luka, daj najdi si prosim pametnejši način spam-anja!
    Link, ki si ga pustil pa sem raje spremenila v ustreznejše ime domene. Razmisli, če bi mogoče kaj na to variacijo celo registriral!

  3. Boštjan - avgust 28, 2008 10:27

    Zdaj ko je predor spet odprt vidiš, da minister za promet ni nič kupil, ampak so se v predvolilnem času dogovorili, da bodo ponudili odstop, Janez je pa že naprej vedel, da ga ne bo sprejel, saj ni bilo prvič, prejšnji minister je pa tako in tako šef AMZS ja z višjo neto plačo, kot jo je imel kot minister.

    Slovenci smo res nekaj posebnega, posebno še Janezova vlada, saj en in isti tunel odpiramo kar več kot trikrat, škoda da sedaj, ko je bil toliko časa zaprt ni takega običajnega pompa s šampanjcem in trakom v barvai trobojnice, da bi ja izpadli še večji idioti kot smo (so) v resnici, čeprav jim do te faze ne manjka dosti.

    Ne pripadam nobeni stranki, zato zlahka ugotavljam, kdo od politične struje dela dobro in kdo slabo, posebno še zato, ker sem v taki službi, da so taka dogajanja del mojega delavnika

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih