RBD ali ABBA?

Share Button

No, glede na to, da sem letnik 1965, vam je najbrž jasno, da v takšni tekmi zmaga Abba. Hvalabogu tudi pri našem 1995 letnikarju absolutno zmago vleče Abba.

Medtem, ko so se gruče pubertetnic gnetle pred Halo Tivoli, sva se midva z Jako odločila, da si ogledava muzikal.

To, da se ob lahkih romantičnih filmih moje srce kar topi, ni skrivnost, o tem sem pisala še v časih, ko sem v kino hodila bolj pogosto ….. no, ko so naši kinematografi imeli na sporedu bolj zanimiv program …, a o tem, da sem nekoč padala na Abbo pa zagotovo še nisem pisala.

Jah, nekoč ni bilo tako, kot danes. Ni bilo i-phonov, i-podov, dvd-jev, cd-jev in podobne šare, ki se nam dandanes kopiči po hiši. Doma smo imeli gramofon in kupe plošč. Kupe tistih malih, na 45 obratov, kjer je bila na eni strani plošče le ena skladba in za poslušanje druge, si moral stopiti do gramofona, dvigniti tačko, prijeti ploščo, jo lepo previdno obrniti in tačko postaviti ročno in z mirno roko na začetek ploščka. Cele žure smo imeli na ta način, da smo na roke pretikali Ivico Šerfezi in Ljubko Dimitrovsko. No, če si bil đek si imel pa še par tavelikih plat s kakšnimi Boney M in Abbo. Na LP-ejke (long play – morš misl’t) je šlo na vsako stran vsaj 6 komadov in tako je vsaj pol ure glasba neprekinjeno donela iz škrepetajočih zvočnikov.

In povem vam, Pepel in Kri ter Denis Russos so v mojih očeh popolnoma izgubili ceno, ko je na plan prišla Abba. Vsak rojstni dan, za Dedka Mraza in spričevalo je “padla” njihova nova LP-jka v mojo zbirko in danes bi res lahko rekla, da sem bila Abbina fanica. Po stenah sem lepila posterje in si po zvezkih pisala tekste njihovih pesmi. Vendar, evforija, ki zajema danes mladino ob RBD me ni nikoli grabila. Še danes ne vem natančno katera od pevk je Anna Frida in katera Agnetha. Who cares?! Poslušam glasbo, uživam v trenutku in to je vse!

Spomnim se, da naj bi nekega silvestrskega večera na avstrijski televiziji po polnoči predvajali koncert Abbe. Tisti, ki ste sedaj v letih, ko mislite, da ste še mladi, a vas v tekmah odbojke uvrščajo v ekipo seniorjev, tisti veste, da takrat koncertov ni bilo ravno veliko, o MTV-ju ni krožila še niti ideja, pod kabel se je takrat razumela le tista električna napeljava nad našimi glavami ter žica, ki je bormašino spravila v pogon, TV programov, vključno z dvema, ki sta imela na sporedu tudi v vročih mesecih, stalno sneženje z občasno nevihto, je bilo na izbiro le 4 ali 5 in na TV Slovenija so pod “zabavni program” šteli 5 minut Toma in Jerryja ter CIK-CAK (reklame), no tisti veste, da je koncert Abbe bil nekaj, kar se ne vidi kar tako.

A Abbamanija ali obsedenost z namišljenimi vzorniki mi vseeno ni zameglila uma. Prijatelji so šteli več, kot sedenje pred tv ekranom. Tisti večer sem odšla na zabavo k prijateljici, kjer Abbe niso “lovili” …. ja, antena pač ni bila dovolj visoka in ni dosegla Kamniških alp. Svojemu očetu pa sem le naročila naj mi koncert posname na kaseto. Pripravila sem mu kasetar (škatlo, kamor si vtaknil plastično ogrodje, ki je imelo v sebi navit trak za snemanje 🙂 ) ter mu naročila, da posname res VSAK komad! In ker ne bi želela ostati brez traku in imeti celotnega posnetka in morda ostati ravno brez Chicitite, sem mu naročila naj ploskanja ne snema, naj snemanje prekine s tem, da pritiska na gumb za pavzo.

Ves navdušen mi je naslednje jutro izročil posneto kaseto, rekoč, da je posnel res čisto vse. Bil je že precej zaspan in utrujen, a je vztrajal do konca in spravil nanjo res vse do zadnjega komada ….. celo obrniti mu je ni bilo treba (ja, ja, kaseto smo obračali in posneli še drugo stran traku).

Tiste Abbe zagotovo ne bom nikoli pozabila. Najprej se je začelo z “klap, klap, klap” in potem se je slišal tihi klik … aha, oče je pritisnil pavzo … in potem “klap, klap, klap” klik in “klap, klap, klap”. Bravo, ata, pavzo je pritiskal ravno obratno in mi posnel res čisto vsa ploskanja.

Danes sem po dolgem času obujala spomine. Briljantno! Krasen film. Vreden ogleda. Morda bi bilo še za odtenek bolje, če bi ga predvajali v Križankah in bi ljudje ob pesmih lahko še rahlo poplesavali ali si celo zapeli. Meril Streep je pa itak zakon.

Share Button

9 komentarjev

  1. Sunshine - september 5, 2008 07:30

    Meryl Streep je lahko zakon, samo v tisto vlogo mi pa ne paše. To je bila moja prva misel vsakič ko sem v kinu videla trailer za Abbo in si ne morem pomagati. 🙁

  2. Sweet sensation - september 5, 2008 08:13

    Abba je vedno zakon. Tele Rebelde manije je pa že kar malo rpeveč. Za vse oboževalce Abbe bo letos film Mamma Mia! Bo treba pogledati. http://www.imdb.com/title/tt0795421/

  3. sasa - september 5, 2008 12:42

    @Sunshine; meni se zdi pa ravno v tej vlogi odlična. Kot prvo ženska poje odlično in se sprašujem kako, da do sedaj v nobenem filmu še ni ničesar zapela. Kot drugo ne vem, če bi res lahko izbrali boljšo žensko za vlogo “mame”, ki mora ob poroki svoje hčere še vedno izgledati odlično pa vendar ne “preplastično”, kot seveda 99% ameriških igralk.

    @Sweet sensation; fim Mamma Mia letos BO??! Iz kje pa ti padaš? Ravno o fimu Mamma Mia pišem, ki ne da BO, ampak JE! In jaz sem ga gledala.
    V tujini je ta film na sporedu že nekaj dobrih tednov, pri nas pa je začel igrati včeraj.

  4. Ziga - september 6, 2008 00:44

    Sem ravno pri Jaku napisal, da smo nazaj iz kina in da sem bil ganjen tudi jaz! SVAKA ČAST!
    Stavim, da bi bila norija veliko večja, če bi prišla Abba na turnejo. Še jaz bi stal tam:)

  5. Aljaž - september 8, 2008 21:14

    Die Another Day. ABBA še zdaleč ni umrla. Film Mamma Mia je “zakon”. Preden sem šel gledat film sem si Brosnana težko predstavljal kako poje. Bolj sem si ga predstavljal v črni obleki s pištolo v roki.

  6. ivana - november 22, 2008 20:47

    ljte!
    mn tud abba ni všeč pa jih nežalm al pa govorim kva so zanč pa take!!pč usak ma svoj stil!!verjetn če bi bla jst tuk stara k vi k ste pč mal starejši,bi verjetn tud abbo poslušala!!rbd je pa zame zakon!!

  7. sasa - november 23, 2008 13:00

    @ ivana; in kje si ti našla kakšno žalitev?
    Poleg mene, ki jih res imam že nekaj pod kapo, Abbo prav rad posluša tudi moj sin, ki jih ima 13. No, poslušal jo je tudi pri sedmih, RBD pa mu tako, kot večini fantov njegove generacije, nikoli ni potegnil. Ampak, kot si rekla, vsakdo ima pač svoj okus.
    Najbrž je okus za glasbo tudi malce povezan s starostjo. Koliko pa si stara Ivana? 5, 6? No, tudi če jih imaš 7 bi rekla, da ti gre pisanje kar dobro od rok. Ko pa boš vsaj toliko dozorela, da jih boš imela 12 ali 13, boš pa najbrž izostrila tako svoj glasbeni okus, kot občutek za lepše slovensko izražanje. 🙂

  8. anja - december 1, 2008 17:32

    oi sem anja rada poslušam vaše pesmi.

  9. sasa - december 2, 2008 00:13

    @Anja; čigave pesmi? Moje? Naše? Jaz pa nimam glasbenega talenta in dvomim, da rada poslušaš moje pesmi.

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih