Grdi, lepi, slabi, dobri

Share Button

Vsak, ki me pozna malce bolje ve, da svoje delo opravljam z veseljem. Že skoraj 13 let delam v istem podjetju z nezmanjšanim veseljem. Kaj je tisto, kar me vleče in drži tukaj, čeprav sem tip človeka, ki ljubi spremembe?

Eden največjih razlogov, to moram priznati, je ta, da lahko delam skupaj s svojim možem.

A mož se nam je pridružil šele po štirih letih mojega dela pri podjetju, zato je najbrž obstajalo še nekaj drugega, kar me je vleklo in privleklo k podjetju?

Mednarodni tim ljudi s katerimi delam je nekaj, kar mi je bilo zanimivo na samem začetku in je danes nekaj, kar me ne impresionira več, a bi ga zagotovo pogrešala.

Moji nadrejeni in sama lastnika podjetja Jim in Nancy Dornan so izjemno prijazni, pošteni, odprti in konec koncev preprosti ljudje, kar mi daje občutek sproščenosti in zaupanja.

Ekipa, ki dela z mano vsak dan, je sicer nekaj, kar bi lahko rekla, da je “križ”, ki sem si ga tako ali tako naložila sama. Šla sem tudi skozi burna obdobja, izgubila nekaj dobrih in manj dobrih ljudi, izgubila prijateljico, se na težak način naučila nekaj lekcij iz odnosov z ljudmi in prišla do ekipe, ki me obkroža danes, ki je odlična in je tudi eden od razlogov, zakaj ljubim svoje delo.

Stranke, ki jih v našem poslu niti ne morem imenovati stranke …. to so sicer naši kupci, a tudi partnerji, kolegi, včasih morda tudi “nadrejeni”, so posebne. V teh letih smo z nekaterimi izoblikovali odnos, ki ni primerljiv z odnosom dobavitelj-kupec v prav nobeni branži. Kljub stereotipom in predsodkom marsikoga, ki sveta mrežnega marketinga ne pozna dovolj dobro, oz. prav zaradi njih, bom vedno znova vse bolj glasno oporekala in vpila, da so prav ti ljudje izredno prijazni in odprti in čisto drugačni od predstav “zunanjega sveta”.

Posplošujem? Ja, res je. VEČINA jih je prijaznih in dobrih, so pa izjeme, ki potrjujejo pravilo, tudi v tem poslu.

Ravno v teh dneh, ko v Portorožu skrbimo za nemoten potek zahtevnega seminarja, sem izvedela za novico, ki me je potrla. Po netu je zakrožil moj sarkastičen stavek, ki je bil vzet iz konteksta. Dopuščam možnost, da iz pisane besede težko izluščiš pravi pomen vseh mojih besed, a bolj ko berem moj pred mesecem zapisan prispevek, manj mi je jasno, kaj je nekoga navedlo, da ta stavek1 razpošlje okrog brez mojega dodanega zapisa spredaj2 in zadaj3.

Seveda je moj stavek opremljen s komentarjem “prijazneža”, da s tem blatim dobro ime distributerjih mrežnega marketinga in da takšnim, ki razmišljajo tako, ni mesta v našem podjetju.

Če zapišem, da bi v primeru, da bi bila danes še samska, svojega potencialnega moža iskala in lovila z lasom po mestu in če pozabim besedi obupanci dodati narekovaje4, naj bi blatila dobro ime distributerjev MLM-ja? In kdo od njih lovi partnerje z lasom? Je sploh mogoče, da nekdo misli, da je to resen zapis mojega stališča?! In če takoj zatem dodam “Ja, res je, iz mene veje en sam sarkazem!”, zgoraj v kategorijo pripnem “ironično”, “jezna sem” in se pred tem spotaknem ob omejene predsodke ljudi o ljudeh, ki se ukvarjajo z neobičajnimi ali neprivlačnimi ali nepriljubljenimi poklici, je res težko razbrati, da sem bila jezna in ironična na podobna posplošujoča razmišljanja?!

Morda, morda … ajde, poskušam razumeti, da nekateri pač ne slišijo tistega, kar sem poskušala povedati, a vendar, če si nekdo vzame še toliko časa in prebere moje komentarje in ves zapis, si lahko predstavljam le, da NOČE slišati tistega, kar sem želela povedati in da IŠČE in je končno NAŠEL stavek, ki ga lahko vzame iz konteksta, nalima na zastavo in z njo pogumno vihra naokoli. Ali pa jaz česa ne razumem?!

Sicer pa, grdi znajo biti res grdi in najhuje je, ker znajo to isto vajo znova in znova ponavljati in sreča je, da je v tem poslu še vedno lepih in dobrih toliko več, da kljub grenkemu občutku, moje razočaranje kmalu premagajo.

No, ne še … danes še boli … ampak bo že bolje. Verjamem, da bo.

Share Button
  1. Še sreča, da sem svojega moža že ulovila, saj bi mi odkar mi zaposlitev nudi Network TwentyOne, trda predla. Najbrž bi tudi jaz po mestu hodila z lasom in se vsakodnevno podajala v lov hkrati z vsemi ostalimi obupanci, ki se kitijo s katerim od imen Amway, Golden, Herbalife, Avon, Lexus ali celo Forex in še kaj. []
  2. Iz mrtvašnice ne poznam nikogar, a predvidevam, da tudi tam delajo takšni, ki nimajo treh rok in petih glav, a tiste, čudake, ki so si za svoj poklic (ali dodatno zaposlitev) izbrali MLM pa poznam precej dobro. Srečujem jih pogosto in začuda so to prav prijetni ljudje, ki ne tekajo po mestu z lasom v rokah in z njim ne lovijo nič hudega sluteče sprehajalce, jih ne vklepajo v verige, zvežejo in jih nato “obdelujejo” vse dokler ne rečejo “Ja, jutri pripeljem še 3 nove člane!” []
  3. In veste kaj; vsaka čast vsem tistim, ki pa resnično so v mrežnem marketingu, kajti res ne vem, kako ti sploh lahko kupijo liter mleka in kilogram kruha, brez da bi ljudje brezglavo tekli stran od njih. ja, ja, pametno, baje ti taki  odgriznejo glavo takoj, ko jih prijazno pozdraviš! ;) []
  4. ja, to priznam, da bi se opupanci slišali bistevno bolj sarkastični, če bi besedo zapisala tako []

15 komentarjev

  1. 1tastar - september 13, 2008 16:55

    Nekatere pa že 30 let z enakim nezmanjšanim odporom delajo v Muri ❗

  2. sasa - september 13, 2008 17:45

    @1tastar; ne razumem pointa.

  3. BetterLajf - september 13, 2008 22:29

    Ma kaj moreš tud takšni se najdejo.

  4. Ziga - september 15, 2008 00:07

    Bolje bo. Jaz verjamem, da je že.

    Čista vest, mirno spanje in možnost pogleda v oči vsakemu, to je tisto kar šteje.
    Večno bodo ljudje spletkarili v ozadju. Najbolj me moti, da ne znajo povedati direktno, odkrito in pošteno.

    So grdi? Ma ne vem. Ne bi si upal trditi tega. Morda prestrašeni. Kaj pa vem. Veliko se suče po glavah ljudi. Morda je to celo dobro, da tega niti ne vemo…

  5. RAdirka - september 16, 2008 22:45

    Sicer sem 2x prebrala, pa tudi jaz ne razumem, kaj je gospod hotel povedati. Mislim, da ne zna dobro ločiti posla od privatnega življenja in čustvovanja in ni dekmoraktičen. Tudi jaz sem bila taka. In mrežni marketing sovražim na kratko povedano. Po eni strani, ker sem ga sama doživela v tisti čisto pravi naivni zgodbi, po drugi strani, ker so se mi v pisarni izmenjali ljudje, ki so klub opozorili me prišli vabiti v tte zgodbe in jim nisem mogla dopovedati, da ta zgodba za moj poslovni izbor ne pride v upoštev in da če rečen ne je ne. Moram reči, da je to bilo v enem obdobju pritisk iz vseh strani in čisto posilstvo in to na moje delovnem mestu preko ljudi, ki sem jim želela samo dobro v življenju – ponavadi bivših študentov, ki so v mojem podjetju delali. Tudi marsikatere teorije trženja v našem prostoru niso po pomejm okusu, sedaj moram reči, da jih strokovno odvračam in pravim, da dealjo tudi škodo, ker ljudi pehajo v stvari, ki niso realne – v idejo o hitrem in lahkem zaslušku. In mogoče je v tej smeri bil tudi komentar glede Murinih delavk.
    Tako bi tudi na tem mestu povedala komentatorju, da ljudje, ki znajo sebe prodajati na način, da bolje zaslužijo, kot delavke v Muri niso kriminalci. Kriminalci tudi niso direktroji, ki vodijo Muro iz stališča plač. Te delavke so se same odločile, da bodo tu delale za tak denar in imele socialno varnost. V drugem poslu bi lahko delale pa ne bi imele socialno varnost in tudi zaslužek ne bi bil tako siguren – npr v kmetijstvu. Tako je to njihova svoboda odločitev in tudi vso pravico imajo se boriti za boljo plačo in tudi ne delati za ta denar. Ni pa naša odgovornost, da so take razmere na trgu delovne sile. To je pač trg. Pa tudi če se komu zdi, da zadevo poslpološujem,
    Hej pardon, če sem se malo preveč razpisala- lp RAdirka

  6. sasa - september 16, 2008 23:39

    @radirka; gospod, ki ga ne razumem ne jaz, ne ti, je ponavadi piker in skorajda ni komentarja, kjer bi kdaj karkoli pohvalil, tako da predvidevam, da tudi glede Murinih delavk ni želel povedati kaj lepega na račun pisca prispevka. Bi me pošteno šokiralo, priznam! 😉
    Razumem tvoj odnos do mrežnega marketinga, saj ima ponavadi večina ljudi, ki niso v njem točno podobno razmišljanje. Vidiš mene je pa prav takšno razmišljanje spodbudilo, da sem se vsa jezna in sarkastična lotila pisanja. Jezi me, da ljudje sprejemajo ali zavračajo ljudi glede na poklic s katerim se ukvarjajo. Nekdo je policist in vsi ga gledajo postrani, drug distributer mrežnega marketinga in vsi se ga ogibajo, kot da je kužen. Ker se je vse bolj pogosto to dogajalo tudi meni, ki pa v mrežnem marketingu sploh nisem, me je razjezilo še toliko bolj. Jezi me, ker gledajo name skozi poklic ali podjetje kjer delam in jezi me tudi to, da posplošujejo in ne marajo distributerjev le zato, ker je nekdo nekoč “težil” z nečim. A ljudje v tem ali drugem poklicu so tako dobri, kot slabi ….. prav tako, kot so dobre in slabe delavke v Muri. No, mimogrede v Muri dela tudi moja sestrična. In??!
    Pa še malo sarkazma: A to pomeni, da sem se morda le nagnila tudi na tisto stran, ki vzbuja sočutje in izgubila nekaj čarovniških bradavic? In če zraven dodam še kakšno žalostno zgodbo svojega življenja potem pa znam počasi biti celo cenjena in spoštovana? Sarkazem!

    No, še malce sarkazma: Morda bi morala tistim, ki še niso osvojili besedišča do te stopnje, da bi poznali besedico sarkazem razložiti tudi kaj sarkazem je, saj si res ne želim, da me naslednji teden lovijo po ulicah s križev v rokah in česnom okrog vratu, ter zažigajo na grmadi, kot čarovnico.

    No, očitno se moja jeza še ni razkadila!

  7. Sunshine - september 17, 2008 08:40

    Hmmm, Saša… tokrat se pa (vsaj z enim delom) ne strinjam. Kar se mene tiče, je večkratno in ponavljajoče teženje ljudi okrog ene stvari popolnoma legitimen razlog za to, da te osebe in te reči ne maraš. Posploševanje je pač človeški obrambni mehanizem, s katerim hitreje in enostavneje filtriramo poznanstva.

    Let’s face it… 7 milijard nas je in fizično je nemogoče vsakemu nameniti quality time, ker MOGOČE je pa nekje v sebi vseeno dober človek, čeprav ti je na prvi pogled izrazito antipatičen.

    Jaz sem se dolga leta borila s slabo vestjo, ker so mi vsi tumbali da zamujam super ljudi, da delam komu krivico, da to ni prav… Danes sem s to slabo vestjo opravila. Če je nekdo v KKK ga ne pmirglam 5%, tudi če z njim nisem spregovorila besede, pa čeprav ima morda (oz. dokaj verjetno) tudi kar nekaj super osebnostnih lastnosti. In zaradi tega tudi nimam slabe vesti. Resnično se nimam časa ukvarjati z ljudmi, od katerih me nekaj močno odvrača. Če že za najbližje pri današnjem tempu rado zmanjkuje časa, potem naj ga pa zapravljam za razne nebodijihtreba?

  8. irma - september 17, 2008 09:47

    Draga Saša, razumem tvojo jezo, tvojo bolečino v duši, ker se ti je zgodila krivica. Čas bo prinesel, da se bo to v tebi umirilo. Vedi nekaj, zopet si zrasla v sebi. Slabe izkušnje in grdi komentariji nas ljudi, ki znamo pozitivno gledati na življenje, vedno kaj naučijo.
    Zdrži in umiri Sašo v sebi.

  9. sasa - september 18, 2008 14:46

    @Sunshine; se strinjam s tabo, ko praviš, da TE osebe ne maraš. Valjda, če mi nekdo stalno teži pa najsi bo to magari priprava večerje, kjer je stalnica korenje, ki ga sicer ne maram in za kar sem “kuharju” že 1000x povedala, da ga ne maram … on mi pa še vedno turi to oranžno zadevo s komentarjem, da je zdrava. Pa ni vrag, da se po nekem času ne prikažem več na večerji pri njemu/njej. Po mojem še na kavo ne bi več šla v takšni družbi. Če pa bi mi poleg korenja turil še življensko zavarovanje, potem pa bi mogoče njegov/njen e-mail dala v karanteno 🙂
    Hecam se, ampak res te razumem, da ima vse svoje meje. A vendar še vedno pravim, da ne gre zadev posploševati. Če bi mi nekdo, ki je morda z mano kdaj hodil na tečaj nemščine več mesecev najedal in non-stop teži z življenskim zavarovanjem, potem bi se pa s tem danes morda začela ukvarjati moja mama, to pač ne pomeni, da se z mamo na osnovi slabe izkušnje iz preteklosti ne bom več pogovarjala.
    Šla sem v ekstrem, a podobno bi bilo najbrž tudi s kakšno dobro prijateljico ali morda trenutnim znancem, ki bi znal razumno sprejeti moj odgovor NE.
    Verjamem, da nekateri poskušajo večkrat, saj je to njihov kruh, a verjamem tudi, da znajo sprejeti argumentirano odklonitev, ki naj velja le za to konkretno stvar, a še vedno ohrani solidne prijateljske odnose na vseh drugih področjih.

    Strinjam se tudi s tem, da ne moremo vsem nameniti kvalitetnega časa in se pogosto celo kregam z določenimi prijatelji in sorodniki, ki me želijo prepričati, da se moram družiti s sorodniki že samo zaradi dejstva, ker so SORODNIKI.

    Ne, sama se družim z LJUDMI in to na osnovi kemije, čustev, ugodnega občutka, želje po družbi s KONKRETNO osebo in tega ne bom enačila (vsaj trudin se, da ne) z neko preteklo pozitivno ali negativno izkušnjo, ki sem jo imela z nekom, ki je imel isti POKLIC, isto BARVO KOŽE, isto VERO, FRIZURO, PRIIMEK, KRI, AVTO …. whatever.

    Blazno me moti, da tisti, ki so V MLM velikokrat grdo gledajo na tiste, ki niso, in moti me tudi to, da je še več tistih, ki niso v MLM in grdo gledajo na vse, ki so.

    Ravno sedaj (zato tudi ta post) se mi je zgodilo, da so nekateri v MLMu zelo … res zelo …. grdo reagirali na določene zadeve. Grdo govorili o meni, o nekaterih drugih zadevah, prizadeli kar nekaj ljudi, ki niso naredile prav nič grdega in tako zlahka bi bilo pljuvati po vseh in reči vsi slovenski distributerji MLMja so egocentrični pokvarjeni ozkogledi fovšljivi zapečkarji. Pa ni tako!!!! Ogromno jih je izredno prijetnih, prijaznih, bistveno bolj odprtih in dobrih, kot jih lahko srečaš kjerkoli po svetu.
    Radi se ukvarjajo s tem, to je njihov poklic, način življenja in način zaslužka. In z nekaterimi se razumem tako zelo dobro, da jih štejem v maloštevilno skupino svojih prijateljev. In to bodo(so), če so danes v MLMu ali ne … ali četudi jutri za MLM sploh ne vedo ali nočejo slišati.

    Med vrstami distributerjev MLMa imam prijatelja, ki sem ga spoznala šele, ko se je z MLMom že ukvarjal, a ohranila ga bom četudi bi kdaj morda zamenjal svoj “poklic” ali “pogodbenega partnerja”.

    V preteklosti sem v vrstah MLMa pridobila že nekaj prijateljev. Nekateri so me razočarali, naredili par grdih in neoprostljivih zadev … zadev, ki jih prijatelji ne počnejo. Ti vsekakor niso več moji prijatelji, čeprav se z MLMom ne ukvarjajo več … ali pa so zamenjali “navijaške barve”-
    Ali pa obratno: iz vrst distributerjev sem že pridobila prijatelje, ki so ostali moji prijatelji, četudi so se odločili za drugačno življensko pot in se z MLM-om ne ukvarjajo več.

    Razmišljam kako bi bilo, če bi se morda kakšen moj dober prijatelj, ki danes hodi v neko povsem navadno službico, čez čas omislil ukvarjanje s kakšnim MLM-om … morda celo takšnim, ki bi direktno “konkuriral” temu, od katerega jaz posredno služim za svojo plačo. Prepričana sem, da samo menjanje “poklica” res ne bi smelo vplivati na najin odnos. In če bi okolica (recimo nadrejeni ali celo stranke, ki si v tem poslu očitno (po zadnjih dogodkih sodeč) znajo privoščiti marsikaj) nasprotovala temu odnosu, bi se za pravico borila z vsemi štirimi.
    Vedno me izredno razjezi, ko ljudje posplošujejo in sodijo na osnovi zunanjih dejavnikov.

    Hipotetično je povsem možno, da se kdo od mojih prijateljev odloči in jutri prodaja življenska zavarovanja v skupini Smiljana Morija. So what?! Smiljan Mori mi ne potegne … sem ga enkrat poslušala, si ustvarila mnenje in mene pač ne prepriča. Če bi kdaj prepričal kakšnega mojega prijatelja, to res ne sme vplivati na moje razmišljanje in odnos do prijatelja samega, kajne?!

    Poznam ljudi, ki prisegajo na Mateja Sedmaka. Meni tudi ta ne sede. In kaj pol?! Naj ga poslušajo, naj mu sledijo, …. na moj odnos do prijateljev to pač ne vpliva.

    Eni poslušajo havy metal, drugi house, meni gre ena ali druga glasba na živce, ampak zaradi glasbenega okusa ne bom zanemarila prijateljskega klepeta ob kavi.

  10. sasa - september 18, 2008 14:49

    @Irma; hvala za nasvet: Umiri Sašo v sebi! Ja, res je včasih se preveč borim za pravico Hlapca Jerneja. Ko se mi zdi, da so ljudje krivični, skačem in vpijem … a v bistvu bi jih morala pustiti pri miru. Naj počnejo kar jim pač paše, saj s svojo zlobo in blatenjem itak škodujejo samo sami sebi.
    In dokler se jaz razburjam okrog tega, tudi jaz škodujem le sama sebi.

  11. RAdirka - september 18, 2008 19:53

    So kar zahtevni odgovori in jaz malo utrujena. RAda bi samo nekaj povedala, da kultura v družbi in tudi v poslu je ta, da če je ne, je ne. To je še posebej pomembno kadar je človek posameznik vpleten v poslovni proces. Iz tega razloga je tudi nastal zakon o varstvu potrošnikov. In iz tega izhajajo moji strokovni pomisleki. Namreč tu pri mrežnem marketingu gre trgovanje med dvema fizičnima osebama in odgovornosti ni več na strani ponudnika oz zakon o varstvu potrošnika le tega ne ščiti v celoti. Lahko se motim in da je to sedaj že urejeno in vem, da še tako dobri prodajalci n bi uspeli, če ne bi bilo produkti primerne kakovosti. Res pa je, da vsi nismo za vse in najdejo se ljudje, ki enostavno nimajo mere. Mene ne motijo več, ker sem sedaj že takoooostara in takoooooo resna, da me ne obremenjujejo več. lp RAdirka

  12. sasa - september 18, 2008 23:43

    @radirka; res je tudi tukaj obstajajo razne kršitve, tudi v mrežnem marketingu ljudje izkoriščajo razne luknje v zakonih, zadeve popačijo in zlorabijo, a vse kar sama non-stop ponavljam je to, da me moti posploševanje in metanje vsega v isti koš in se zaradi enega vsiljivca, ki je morda nekoč težil s catch the cashom, danes ne pogovarjati s svojim dolgoletnim prijateljem, ki se je odločil, da bo prodajal življenska zavarovanja.
    No, pa konec koncev sem ta konkretni post posvetila predvsem tistim (nekaterim … ne vsem (!) ) res smotanim prodajalcem MLM-ja … no, konkretno tistim, ki delujejo v sistemu N21, ki očitno ne znajo dobro slovensko, ali pa so enostavno tako omejeni ali pa le zlobni, da v enem mojih zapisov izpred enega meseca niso razbrali, da ne počnem drugega, kot da ves čas le branim čast in ugled prodajalcem mrežnega marketinga.

  13. Peter - september 22, 2008 19:11

    hm, a lahko kdaj kaj več napišeš o tem kako z možem združujeta uspešen biznis in privat odnos (ker pač delata skupaj)…zanima me iz čisto, hm, kako bi rekel, psihološkega vidika…baje imajo taki pari dosti več “izzivov” v medsebojnem odnosu…ker bi naj bili kao stalno skupaj itd…

  14. sasa - september 22, 2008 21:52

    @Peter; kaj te bolj zanima kako kaj biznis ali kako privat odnos? 😉
    Si mi dal idejo za pisanje, ker tega res ne morem opisati v kratkem komentarju. Ker pa se trudim, da bi čim več zadev, ki so kakorkoli povezane z delom, pisala na blogu http://www.blog.amec.si!, boš tudi ta odgovor moral enkrat v nadlednjih dneh moral it iskat kar tja.

    Sem se pa kar malo bala iti kukat na tale tvoj link samozamoske. Sem mislila, da bom takoj dobila kup virusov, tam pa itak videla le slike kakšnih nagih bab. Potem pa sploh nič takšnega! In samo za moške, praviš da je ta stran? Kakšna diskriminacija!

  15. Peter - september 23, 2008 06:43

    pa zanima me oboje, če oboje laufa, pač tako kot treba in kot si oba želita…in kaj počneta da laufa?…ja no, mislim da me mogoče malo bolj zanima privat odnos…

    diskriminacija?!? za koga?!?

    bytheway, delam na zadevi, ki bo tudi Samo za ženske (samo malo z drugačnim naslovom)…POŠTENO?…:D

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih