Italiani siamo gelosi

Share Button

Da je ljubosumje nekaj povsem normalnega za Italijane, mi je razložil kolega iz naše italijanske pisarne, ko me je povprašal, kako kaj moj prenaša, ko se pogovarjam s kakšnim fletnim poslovnim partnerjem.

“To pa mora biti zapleteno in težko, glede na to, da sta zaposlena v istem podjetju, kajne?”

Zapleteno in težko?! Le zakaj?

“Ja, veš, mi Italijani smo itak ljubosumni že po naravi, poleg tega moja žena izgleda dobro … pa tudi rad jo imam, no …. torej je normalno, da sem ljubosumen, ni tako?”

Hmja, ne bi rekla.

Da ne boste mislili, da sem kakšna wunderfrau, ki ni nikoli ljubosumna, žena, ki miži, ko možu pred pranjem iz žepov vleče papirnate robčke, račune in ostale listke in ne trzne niti z očesom, ko se NJEN1 dec odločno predlogo pogovarja in se več kot očitno slini okrog prsate in dolgonoge blondinke, ki mu je prijazno postregla z navadnim kofetom, a on že petnajst minut z njo razglablja o pravi aromi ter videzu in postrežbi te iznenada zanj tako pomembne tekočine. Da ga ne sanjam, pa prava penca in prava skodelica! Se mi zdi, da deklinam s tako globokim dekoltejem res ni treba skrbeti za pravo količino pence na kavi!

No, a ker moj popije dve do tri kave na dan in če bi se grizla za vsak njegov poglobljeno intelektualni pogovor o kvalitetni postrežbi kave, bi mi primanjkovalo še več časa in blog bi pisala še bolj poredko, kot ga pišem zadnje čase.

Čisto resno; ljubosumje je lastnost, ki ne povzroča le zahrbtnega zasmehovanja kolegov in ni dokaz prave ljubezni, ampak je prava razdiralka in uničevalka dobrega partnerskega odnosa.

Bi moj kaj manj sekund gledal v globok dekolte prijazne natakarice, ki z izredno ljubeznijo2 pripravlja penco na njegovem kofetu, če bi jaz ob tem3 zaganjala vik in krik? V moji družbi že mogoče, a to pomeni le, da jaz res nikoli ne bi imela priložnosti izkusiti te izredno precizno pripravljene in postrežene kave4 … kar pa bi bila resna škoda, kajne?

*((za tiste, ki imajo IQ bolj blizu sobne temperature, bom v bodoče očitno morala dodajati opombe, da je komentar sarkastičen, saj res ne želim, da mi natakarice pljuvajo v kavo, šefi pa odpuščajo iz službe … ups, spet moj sarkazem 🙂 ))

Vse kar bi dosegla je laganje, izmikanje, sprenevedanje in več, tokrat bolj utemeljenih, razlogov za ljubosumje in tako še več nerganja in kreganja, še več izmikanja, še dodaten kup laži in v skrajnem primeru “pa-pa, midva se ne razumeva več”.

Sicer pa kar se mene tiče, je ljubosumje le druga beseda za lastninjenje. Ljubim te, dajem ti vse, moj si in ne delim te z nikomer! In ko (če) partner odide, te je izdal, ali kaj? Vse skupaj je le še kakšno stopnjo ali dve hujše od lastninjenja v poslu!

Share Button
  1. poudarek je na svojini []
  2. sarkazem []
  3. no, ne ravno OB tem, ampak potem doma … []
  4. sarkazem []

21 komentarjev

  1. Val - september 22, 2008 09:24

    Hej! Mene ne moti, če moj pogleda za kako fajn punco, ki gre mimo naju. Konec koncev se tudi jaz ozrem za njo, ker morda pa dobim kak modni nasvet…sicer pa čvrste moške ritke tudi rada pogledam 🙂 Drugače pa kanček zdravega ljubosumja mora biti prisotnega… Kje pa je meja, je pa najbrž odvisno od posameznika.

  2. alcessa - september 22, 2008 09:42

    Ja, pri nas tudi skupaj gledamo… Ravno tako vemo, da če oblečem dekolte, bom tudi jaz gledana. Ni frke.

    Vendar (sem malce razmišljala ob branju): če bi me partner nekako izključeval iz zanimivih pogovorov, načrtovanja stvari ipd., bi pa ponorela. To sicer ni več ljubosumnost, vseeno.

  3. 1danica - september 22, 2008 15:16

    Malo ljubosumja ne škodi – čisto vseeno ti že ne more in ne sme biti. Kar je več, je lastninjenje, tako kot praviš.

  4. Alex van der Volk - september 22, 2008 16:49

    Sicer zelo dobro in odraslo razmišljanje, Saša, ampak nekaj ljubosumnosti je včasih celo zdravo. Inb preden zliješ name ves žolč, ki se zdaj nabira v tebi (tudi jaz znam biti sarkastičen 😉 :p), poslušaj pojasnilo. NBekoč sem imel dekle, ki ji zame enostavno ni bilo mar. “naj pridem k tebi?” – “kot hočeš”. “pa bi ti, da pridem?” “ah, vseeno mi je”. “danes grem na pijačo z Majo.” – “a ja?”. In jasno da sem se počutil kot da ji je zame popolnoma ravno. Če si vsaj malo ljubosumen, pokažeš da ti ni vseeno, je to lahko samo dobro, ker partnerju pokažeš da ga imaš res rad in da ti zanj ni vseeno. Seveda pa to ljubosumje, ki ga zdaj opisujem enostavno nima zveze z bolestnim ljubosumjem, ki vključuje preverjanje klicev, odpiranje pošte, brskanja po žepih ali celo zasledovanje in vohunjenje. To je enostavno bolano. No, mislim da ste vsi uhvatili kaj hočem danes povedati, anede?

  5. Alex van der Volk - september 22, 2008 16:52

    p.s.

    To sem imel prej na jeziku pa sem ob mrzličnem tipkanju pozabil. Če bi se (tole samo karikiram in čisto nič drugega, prisežem 😀 ) jaz na tvojem blogu dobesedno slinil okoli tebe, pisal neprimerne poste in ti nasploh ne bi dal miru niti pet minut ter tvoj dragi za to ne bi pokazal zanimanja ali vsaj kanček ljubosumnosti (pa kaj bi ta norec sploh rad?), ti najbrž ne bi bilo vseeno, ane? 😉

  6. Karmen - september 22, 2008 16:55

    Ljubosumje. Sumim ljubezen? Na kaj? Za kaj?

    A je ljubosumlje čustvo?

    Na koga smo potem ljubosumni? Na partnerja ali na kelnarco v tvojem primeru?

  7. sasa - september 23, 2008 00:09

    @Val; gledam tudi jaz. Tako kot dobro sliko, oblačilo, tako rada pogledam tudi lepo dekle ali lepega moškega. In upam, da to ne sproža ljubosumja, ker pri gledanju lepih objektov ni potrebe niti po najmanjši meri ljubosumja.

    @alcessa; juh, če bi me izključeval iz pomembnih odločitev bi bil pri nas ogenj v strehi. Sva se ravno o tem pogovarjala pred časom, ko nama je šef Američan razlagal kako je na parkirišču zagledal avto z nalepko naprodaj in avto kupil ter se z njim pripeljal domov. Družinski avto! Pa mojega dam iz kože 😉 ! Ampak to ne vem, če ima kaj opraviti z ljubosumjem.

    @1danica; malo ljubosumja? Mah, malo res ne škodi, ampak prav koristno pa tudi ni. Ljubosumje je res samo ‘dvom’ v ljubezen in pravo ljubezen le razdira. A moram priznati, da tudi mene kdaj pa kdaj grize … no, po pravici povedano, me je grizlo, sedaj pa že dolgo ne. Mogoče se je dec popravil 🙂 , morda jaz zresnila, ali pa enostavno nimam časa za takšne traparije.

    @Volk; ne vem kaj naj ti odgovorim, ker ne vem, če bi se v takšni situaciji sploh kdaj znašla. Ne, nisem mislila, da se ti ne bi nikoli slinil okrog mene 🙂 …. no, čeprav tudi tega ne razumem najbolj, saj sem skoraj četrt stoletja starejša 🙂 … kakorkoli že; nikoli nimam želje, da bi svojemu vzbujala kakršenkoli motiv za ljubosumje, zato bi takšne zadeve že v kali zatrla. Ali bi slinastemu tipu takoj razložila, da naj špara na slini za sušne dni 🙂 , ali pa mojemu, da naj se ne sekira, ker uni itak samo norca iz sebe brije.
    Saj ne rečem, da mi ne godi, če se kdo slini okrog mene, a kaj drugega me res ne zanima. Morda bi me v mlajših letih še kaj zavrtelo in bi me kakšen kavalirski lepotec lahko šarmiral, danes pa imam povsem drugačne prioritete v življenju. Družina, kot celica sestavljena iz moža, ki sem ga izbrala (in stestirala 😉 ) že pred leti, sina in mene. Ni ga šarmerja, ki bi me z lepim nasmeškom lahko prepričal v nespametne kratkoročne neumnosti!

    @Karmen; Ljubosumje je dvom v ljubezen. Točno! Jaz bi rekla, da je čustvo, kaj pa naj bi bilo drugega. Tudi dvom je čustvo, ni?
    Na koga smo ljubosumni; to je pa že povsem novo področje za razglabljanje. Jaz bi rekla na partnerja, saj kelnerco sploh ne poznam.

  8. Val - september 23, 2008 09:09

    Saša…tale stavek: “Ni ga šarmerja, ki bi me z lepim nasmeškom lahko prepričal v nespametne kratkoročne neumnosti!”
    Jaz si tega ne bi upala trditi 😉 Baje…(poudarek na baje!) ga ni moškega ne ženske, ki bi lahko to z gotovostjo trdil…Pač imaš srečo, da takega še ni bilo mimo…Poznam kar nekaj ljudi, ki se jim je zgodilo, da so bili pravzaprav perfect parček, ampakče nekdo tretji zaigra na prave strune… Ne vem, očitno prej sli slej vsak podleže neki skušnjavi…Zdaj ali je to moški/ženska ali denar ali kaj drugega…to pa ne vem 🙂

  9. miro - september 23, 2008 15:18

    Čisto majhno opozorilce:
    Naslov je slovnično nepravilen. Pravilno bi bilo naprimer:
    Noi Italiani siamo gelosi

  10. sasa - september 23, 2008 23:24

    @Val; moja skušnjava danes ni več kos čvrstega moškega mesa 🙂 , tudi denar me ne vleče prav blazno …. tako da resno mislim, da bi lahko karkoli ogrozilo tisto največjo vrednoto, mojo družino.

    @Miro; hvala za opozorilo. Imaš prav.

  11. Val - september 24, 2008 09:29

    Ah dej no dej Saša, kot da ti kera verjame 😉

  12. sasa - september 24, 2008 09:38

    Tiste že, ki so vidle kakšnega mam zdaj 😉 !

  13. krena - september 24, 2008 10:05

    HALLO, A SMO KEJ ZAMUDL :)))

  14. sasa - september 24, 2008 10:07

    @Krena, ah dej, a boš rekla, da ni očarljiv? 🙂 Pa saj ima brata tud fejst 😉

  15. Val - september 24, 2008 10:27

    Meso v živilski industriji uvrščajo med pokvarljivo blago 😉 Tako da kak nov kos…hmmm… 😉

  16. krena - september 24, 2008 15:43

    Tale pripomba se je nanašala “na zdaj”, zato nas zanima, če smo kaj zamudl od prej, firbec pač :)))

  17. krena - september 24, 2008 15:45

    Dejstvo pa je, da je moj svak zelo očarljiv, dober in prijazen, pa še kakšen pridevnik bi lahko našteli!!!!!!!

  18. krena - september 24, 2008 15:47

    Da ne bo kdo klele gor dobil sladkorne od najinih dialogov :)))
    Ali pa bodo zahtevali vsaj kakšno aktualno sliko!!!

  19. sasa - september 29, 2008 22:02

    @Krena; le zakaj sliko, saj ni vse v videzu. Notranja lepota, notranja je bistvena 😉

  20. Karmen - oktober 3, 2008 10:02

    Saša, a veš, sem malo razmišljala.

    In ja, kot je napisal Volk, mislim na zdravo čustvo, zdrav odnos in zaupanje med partnerjema.

    Mislim, da ljubosumje zagotovo ni dvom v ljubezen.

    Kadar ljubimo res prežeto, ljubosumje postane strah pred izgubo ljubljenega človeka.

    Ne gre samo za to, da smo ljubosumni nanj ali na tistega, kateremu naš ljubljeni namenja več sebe in svoje pozornosti. Gre le za ta prvobiten strah v nas samih.

  21. sasa - oktober 3, 2008 11:51

    @Ti je pa dalo misliti tole, ni kaj! 🙂
    Imaš prav, ja. Če dobro premislim je res to strah pred izgubo. Samo še vedno mislim, da ljubosumje ni zdravo za dober odnos. Saj sem jaz tudi ljubosumna, ampak takrat ko me zagrabi kakšna takšna, sem raje tiho in ukrepam s premislekom kdaj drugič, na drugačen način, kot z najedanjem. Točno vem, da če bi moj najedal, ko bi šla jaz na kavo s kakšnim fejst tipom, da mi s tem ne bi naredil nič dobrega. Jaz bi na kavo še vedno šla, samo da bi naslednjič to raje prikrila, čeprav ne bi bilo kaj prikrivati.

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih