Smisel za humor, skrb za zaposlene ali varstvo potnikov?

Share Button

O našem prenovljenem terminalu vse do danes nisem še nobene rekla. OK, saj ni slab in nekako sem vesela, da je naše letališče iz vaške pristajalne steze, kjer nočni čuvaj ob najavi vsakega letala odide do glavnega stikala in prižge luči, ki jih takoj po pristanku zopet ugasne, končno začelo pridobivati podobo resnega letališča.

Žal mi je sicer, ker glavni vhod in področje prijav še vedno ostaja bolj ubogo, a vsaj po fazi sezuvanja in obuvanja čevljev, padeš v predel, ki premore celi dve nadstropji, eno ali dve trgovinici … no, ja, nekakšen ubogi našankobveznonaslanjajočise kafič in pa nov dosežek našega mednarodnega letališča …opa (!) tekoče stopnice, ki te popeljejo v zgornje nadstropje, ki je prav lično in prostorno urejeno … žal pa tudi tukaj ni lokala, kjer bi v miru popil kavo, se usedel v udobne sedeže in prebral dnevne novice.

No, ker me tale prenova res ni presunila, o tem pač nisem nič pisala in tudi tokrat ne bi, če nas ob prihodu iz Aten, tako mene, kot tudi vse ostale potnike, osebje našega letališča, ne bi neznansko pozabavalo.

Po novem je naše letališče pridobilo tiste tube oz. hodnike, ki potnike iz stavbe popeljejo naravnost v letalo. Nobenega sprehajanja po letališču več in končno se tudi v Sloveniji, tako kot na ostalih svetovnih letališčih, potniki lepo po suhem (če seveda dežuje ali sneži) sprehodimo naravnost do svojega sedišča v letalu. Oh in sploh nobel! 😉

Tja grede je šlo brez humorja in presenečenj, ob prihodu nazaj pa prav zanimiva dobrodošlica. Ker smo imeli zadnje sedeže, smo seveda izstopili zadnji. Oh, katastrofa, avtobus, ki je stal tik pred nami je bil že popolnoma nabasan. Res z veliko muko smo se nekako stlačili vanj in bili prav srečni, da nismo sedeli na začetku letala, saj bi se tokrat zaradi takšnih mečkačev, kot smo mi, že deblih 10 minut gužvali kot sardele v konzervi.

Zajela sem sapo, trebuh potegnila noter in se še malce bolj stisnila k trebušastemu gospodu, ki je stal ob meni. Vrata so zaprli, šofer je obrnil ključ, …. jupi, gremo, gremo …. premaknili smo se za 10m …. avtobus se je ustavil. ???!!! Kaj je sedaj to?! Tukaj smo!? Vrata avtobusa so se tokrat odprla z druge strani in izpustila smejoče in ponekod celo krohotajoče se potnike.

Res, brez heca … v avtobus smo vstopili z ene strani, se zapeljali 10 m naprej, nato pa izstopili na drugi strani ter se napotili v stavbo letališča, ki je bila še kakšen meter oddaljena od nas! Ne, nobenega viharja, naliva ali česa podobneg ni bilo. Prav lep topel in prijeten jesenski večer.

Pa kaj na letališču ne vedo kaj bi z avtobusom ali pa tistega Lojzeta, ki že 40 let vozi taisti avtobus po letališki trasi, ne želijo odpustiti tik pred upokojitvijo? No, morda pa je ravno tisti dan direktorjeva tašča sklenila, da se preizkusi v vožnji z avtomobilom in je neuktotljivo dirjala po letaliških progah … in nikoli se ne ve, kdaj se lahko nevarno približa vhodu na letališče in zbije nič hudega sluteče potnike.

Share Button

5 komentarjev

  1. Petra - november 11, 2008 09:43

    Eh hudo, res 🙂
    Mi smo šli letos poleti 3 x z letalom iz Brnika. Ko smo prvič in drugič prišli nazaj, se je zgodilo ravno to kot pri vas. 5 sekund vožnje in izstop.
    No tretjič, je šel pa do konca piste, obrnil in nazaj na isto mesto kjer smo vstopili. Vsi so zavijali z očmi, ampak kaj češ, malo so pa le podaljšali vožnjo in tisti ki so stali stisnjeni na sredini niso videli da je obrnil, pa se jim je le lahko zdela vožnja malo bolj upravičena 🙂

  2. Alex van der Volk - november 11, 2008 15:11

    No, to je pa res zabavno. Moji spomini na Brnik (ja, Brnik in ne Letališče Jožeta Pučnika Bog mu daj večni spokoj) segajo par let nazaj, ko sem do sedaj edinkrat v življenju letel in bil nad vsem skupaj razočaran na polni črti. Mislim, takšna stvar je bila sramota za celo državo in kot kaže se počasi le nekaj premika na bolje. Bomo videli, če ne prej pa takrat ko bom spet stisnil zobe in se pustil pregovoriti za vstop v “srebrno ptico”. Sem že povedal, da sovražim letala in letenje?

  3. sasa - november 11, 2008 15:13

    @Alex; mogoče si, ampak ne še za mojo publiko in zame 🙂 In zakaj sovražiš letala in letenje?

  4. Aleš Čerin - november 11, 2008 17:36

    Ja, Saša. Isto sem jaz doživel. Traparija, ki nič ne prispeva k varnosti. Sem se pa zadnjič peljal z Ryanairom v London (Stanstead). Tam se pa horde potniko sprehajajo po letališču. Res horde, ker so vsi Ryanairova letala ogromna in vsa polna seveda. Saj so neki ljudje po pisti, ki skrbijo za red. Avtobusov pa nikjer.

    Naši šaljivci pa takole izgubljajo energijo. Menda veljajo ista pravila o varnosti v Londonu in Ljubljani. Ali pač ne?

  5. sparkica - november 11, 2008 20:42

    Hehe, tole je pa bilo res zabavno 😆 Se pa ne dogaja samo pri nas. Enkrat se mi je to že zgodilo v Grazu, ampak res samo enkrat 😀 Mogoče so vas hoteli le malce animirati in spodbuditi prekrvavitev v trebušnih oz. smejalnih mišicah 😀

    Če se komu zdi naše letališče podn od podna, naj si skusi zagrebško :S Staro, rjavo, umazano, socialistično z neprijaznim osebjem. Po drugi strani pa bi se lahko naši marsičesa naučili pri graškem (Graz)… Naše je trenutno taka lepa zlata sredina. Ni še fensi šmensi, bo pa. Enkrat. Mogoče 😀 Če ne bodo vozili potnikov 10 metrov z busom 😆

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih