Ja, res je, imam ustvarjalno krizo!

Share Button

Ma ne vem točno kaj imam …. več stvari skupaj.

Itak je že znano (med mojimi prijatelji), da proti koncu leta padam v krizo … ne, ni ravno depresija in jok in stok … bolj stiska s časom, želja po uresničitvi vseh še nedokončanih ciljev, zraven se doda še nekaj težav pri moji osnovni življenski vrednoti – družini in pomoč našemu mulčku pri šolskih zadevah, primešaš mojo ustvarjalno žilico in željo po izvirnem obdarovanju tako prijateljev, družine, kot sodelavcev, učiteljev, frizerjev, natakarjev in bogvekogaše. Za vsakega moram porabiti ne vem koliko časa za razmislek o ideji, nato tekam po trgovinah, pogosto doma še kaj ustvarjam, sploh pa je darila treba ustrezno lepo zaviti. Potem je tu še okrasitev doma pa priprave na božično večerjo, vmes pa seveda kup službenih opravil, ki se seveda prepletajo z decembrskim prazničnim vzdušjem, kjer je potrebno nekaj časa posvetiti tudi zabavam in večerjam … oooooh.

Vse zgoraj se mi dogaja tako ali tako vsako leto, a letos sem k vsemu dodala še občutek, da je na tem blogu potrebno nekaj spremeniti. Ne vem točno kaj, malce se še iščem, vem le, da vse kar napišem na koncu roma v koš. Nič ni dovolj dobro, vse je kar nekaj … nekaj škrebljanja po tipkovnice in hop na objavo!? Khmmm, bomo videli kaj namudrim! Če ima kdo kakšno idejo, na plan z njo, bom nadvse vesela predlogov!

Share Button

14 komentarjev

  1. mojcej - december 9, 2008 19:39

    ej, ravno včeraj sem mislila nate in si rekla, da te že nekam dolgo ni na blogu…

  2. Mateja - december 9, 2008 19:53

    Sem te že pogrešala ;). Krize pridejo in grejo… jaz imam “blogerske krize” vedno bolj pogosto – trenutno sem v dobrem obdobju :). Hehe. Kaj bi ti lahko spremenila na blogu? Hmm…po mojem mnenju ti ni treba nič spreminjati. Te pa razumem, kaj te muči, ker tudi mene vsake toliko. Sprašujem se, zakaj sploh pišem, kar pišem, če ima sploh smisel itd. Najbolj me moti to, da se kar naprej cenzuriram in potem nič ne objavim. Imam toliko idej in včasih me kar razganja od sproščanja energije preko objave, ampak na koncu prevladuje vedno “zdrava pamet”, ki mi gre že pošteno na živce. Problem pri meni je, da veliko takih ljudi bere blog, zaradi katerih si ne morem privoščiti 100% spontanosti – razumeš, ne? 😉 Ah…Ne, da bi objavljala ne vem kaj čudnega, ampak vseeno…
    Sicer je pa bloganje namenjeno sproščenemu hobiju, ki naj ne bi obremenjeval – zato kadar ni navdiha, ga pač ni. 😉

    Bo že prišel…in ko bo…bo svež in inovativen že sam po sebi :).

    Lep pozdrav!

    P.S. December je pa lahko poleg svojih čarov tudi neznosno naporen…zato kar “na easy” :D.

  3. Karmen - december 9, 2008 21:57

    Saša, v redu je!

    Pisanje moram pridet iz nas samih, mora biti spontano in neprisiljeno. Ne maram blogov, kjer pisci reciklirajo stare zapise, ker nimajo nič novega za povedat. Ali pa takšnih, ki eno in isto temo drkajo do onemoglosti.

    Blog je samo en majhen delček tvojega življenja. Ko boš čutila pravo potrebo, bož že še napisala kaj dobrega.

  4. Petra - december 10, 2008 15:19

    Saša…, če ne pišeš, je dolgčas.

    Blogerskih “pravil” sicer ne poznam, ampak meni je tvoj blog všeč takšen kot je. In ko ne pišeš…….je dooooooooooooolgcajt 🙂

  5. krena - december 10, 2008 16:48

    Ne sekiraj se, krize pridejo in grejo. Po mojem rabiš malo sonca in toplote. Dejstvo je, da je tale december depresiven že zaradi deževnih dni, ki jih ni in ni konec.
    Bloganje je pa itak namenjenu nezahtevnim zapisom “zate” zanimivih tem. Pa naj gre za vzgojo naših “draguljev” in njihove “weekend nadloge”, za prevzgojo svojega dragega ali pa če hočeš tudi mame.
    Ne sekiraj se toliko okoli daril in tekanja po trgovinah, saj
    večina ne rabi nič. Mogoče le tvojo pozornost, ali pa prijazen nasmeh, ali pa vabilo na kavico. Lepo se imej !
    Aja, ti kar še piši naprej, saj smo se te že kar navadili, kot na “cajtng ” :))

  6. mici - december 10, 2008 18:05

    Ne obremenjuj se preveč s tem, kaj bi ko bi če bi in kadar bi.
    Ko bo – bo. Če pa ne bo, po pa malček kasneje 😉
    Važno, da se ti uspeš sestaviti do prihodnjič 😛

    Lp,M

  7. sasa - december 10, 2008 18:22

    @ Mojcej, Mateja, Karmen, Petra, Krena, Mici; hvala, hvala …. res je prav lepo brati prijazne in spodbudne ali pa le razumevajoče besede.
    Eto, sem nazaj … upam, da me ne mine prehitro 🙂

  8. RAdirka - december 10, 2008 22:53

    No pa še jaz – jaz podobno sem takole na koncu leta vedno bolj ali manj izčrpana. No ta hip pa me malo žgečka, da se ti res najavim in se ti še letos predstavim v živo…kdo ve, če me boš sprejela,….kdo ve lp RAdirka

  9. sasa - december 10, 2008 23:54

    Kdo ve, Radirka! Najbolje, da sprobaš 😉

  10. sasa - december 10, 2008 23:56

    Sicer se pa res vedno sprašujem, če se za Radirko skriva tista, ki radira ali tisti, ki rad dirka … ali kaj podobno zloženega 🙂 Me prav firbec matra, moram priznati. Ampak a si res prepričana, da se želiš razkriti? Pptem ne bo več zanimivo! 😉

  11. RAdirka - december 11, 2008 07:41

    Absolutno bi se vsi okoli mene strinjali, da rada dirkam oz po domače, da sem furja. Po rzakritju bo še bolj zanimivo. Ne skrbi. Babe srednjih let, ki vesta, kaj želita od življenja. Takima dvema ni bilo še nikoli dolgčas skupaj. lp Radirka

  12. Alex van der Volk - december 17, 2008 11:08

    Nč jo nimaš, samo časa ti malo zmanjkuje, tako kot veliko drugim ljudem, to je vse, kar Soseda malo poglej pa boš videla da sta povsem na istem. Če pač ni navdiha in časa za kaj povedat, potem je najbolje, če človek ne piše (pa ne namigujem da je ta zapis slab, vse prej kot to, kajti včasih se prileže tudi kakšen tak zapis od Saške, ki ponavadi kar prekipeva od energije in hiperaktivnosti).

  13. Pingback: Čas je za leto 2009 « Valentina

  14. sasa - januar 5, 2009 14:51

    @Volk; res je nimam …. priznam, ker imam blok popisan z idejami o temah, o katerih bi lahko pisala …. nimam pa časa … oz. tudi to je napačno zapisano …. saj imam tako jaz, kot ti in ostali 24ur na dan in 7 dni na teden itd, le da imamo prioritete drugače razporejene.
    Ko se odločim, da bom počela nekaj novega (npr. sedaj sem član Rotary kluba, učim se slepo tipkat in začenjam se učiti rusko …), moram čas za te stvari vzeti nekje drugje in blog je bil največji nebodigatreba ….. Žal. Saj rada pišem in strašansko uživam v tem, a kaj, ko je toliko bolj nujnih stvari na tem svetu. Med drugim sem obvezno morala vskočiti v izobraževanje našega pubertetnika, kar sem nekaj let nazaj že veselo opustila …. ja, sem se zmotila … jih je še vedno treba priganjati in jim za ovratnik dihat 🙂

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih