A naj še jaz o Ruplu?!

Share Button

Ko je bila kraljica v Sloveniji, so vsi pisali o njej, ko s(m)o izvolili novo vlado, so vsi pisali o Pahorju ali Janši, sedaj vsi pišejo o Ruplu, Pahorju, na Janeza so že vsi pozabili, morda se kakšen spomni še kakšno dodati o recesiji, poplavah, potem pa se počasi že neha in tako bodo to glavne novice vseh naših časopisov in spletnih strani vse dokler spet kakšna zvezda ne prdne v javnosti …. no, ali pa tudi doma1.

A da bi jaz tudi? Ne, ne prdela, objavila kaj o Ruplu. No, ja, imam sicer svoje mnenje o Ruplu in svoje mnenje o Pahorju, a pravzaprav se mi o tem res ne da razpravljati na spletu.

Moje mnenje, ki me v tem pogledu utiša je, da je pač treba zaupati odločitvam tistih, ki s(m)o jih izbrali, da odločajo v našem imenu. Borut Pahorjev bo že vedel, kakšne adute drži v rokah Rupel in s čim ga stiska za vrat, da navkljub vsem odzivom2, še vedno vztraja pri svojem. Če me pri vsem tem, že kje srbi in bi me zanimalo, je le to; kaj za vraga ve Rupel, da ga vsi naši pomembni3 gospodje, kljub njegovim barvastim nogavicam4, takoj posedejo na stolček v njihovi neposredni bližini.

Ja, no pa še to me zanima, kaj za vraga je tako lepega v naši vladi, da se je Dimitrij vztrajno želi držati. Mu je kakšna ministrica zapela za oko?5 Ali pa se boji, da bi preden se mu iztečejo leta do penziona upokojitve, ne dobil več nobene službe6?

No, ampak kot sem zapisala, jaz o Ruplu res ne bi razpredala, sploh pa me ne dobite na razna množična protestiranja proti temu ali onemu. Si lahko kar vnaprej za uh zapišete, da mi po Facebooku ni potrebno pošiljati takšnih vabil. Pridružim se le tistim, ki me vabijo v klub ljubiteljev kofeta kave … oz. dobre kave, sonca ali dobre volje!

In če ne bom o Dimsiju, Janši, Pahorju ali angleški kraljici, o kom pa naj potem pišem?!

Morda pa o psih. No, srčno upam, da Rupel ob tem nima podobnih misli, kot jih je imel pred meseci Janša 🙂

Torej; psi. Sem tako mačkoljubac, kot pasjeljubac, a žal zaradi načina življenja pri nas trenutno domuje le maček Garfield7. Ustavim se res pri vsakem predstavniku mačje ali pasje vrste in jih ogovarjam, čoham ter se malodane zadebatiram z njimi.

Ko smo bili na našem potepanju po Atenah, sem res imela kaj početi, saj tam naletiš na psa na vsakem koraku. Da bi na moje pasje prijatelje nikoli ne pozabila, sem jih pridno beležila v svojem fotografskem objektivu. Če bi bile razdalje med nami in njimi malce krajše  in bi prevozno sredstvo ne bila jeklena ptica, bi kakšnega zagotovo pripeljala kar domov. Ja, ja, brezdomni so … ne bi jaz nikomur ukradla njihovega ljubljenčka!

 

Share Button
  1. to bo zagotovo objavil Damjan Murko []
  2. negativnim, seveda []
  3. kao []
  4. ja, Metka je imela vedno smisel za modo …. pa to ni moj tipični sarkazem []
  5. to pa je sarkazem []
  6. oja, ta pa ni sarkastična, ampak kruto realna 🙂 []
  7. po domače Garfo []

3 komentarji

  1. 1tastar - december 10, 2008 19:07

    Glej, glej. Zdaj se mi pa bliska, zakaj je Türk rabil avion s francosko posteljo. Mogoče je pa nazaj švercal nekaj psičkov ❓

  2. krena - december 11, 2008 10:09

    Prav žalostno koliko zapuščenih psov je okoli nas. Saša, mogoče je pa čas, da posvojite kakšnega kužka ! No, pa brez izgovorov, da ste premalo doma ….. !

  3. Pingback: Žiga Vavpotič, blog » Slovenija, vse najboljše

Vse pravice pridržane. © 2013, Saša Gerčar. O avtorjih