Pa je res potrebno planirati?

Če me poznate, predvsem tisti moji sodelavci, ki tole stran takole na skrivaj prebirate1, potem ste ob tem naslovu pomislili, da se mi je v tem podganjem letu2 začelo počasi in pomalem trgati.

To vprašanje issonotme. Valjda je treba planirati! Vsak dan! Vsako najmanjšo malenkost je treba zapisati, razdeliti na najmanjše prafaktorje, jim dodati še kakšno dodatno točko, označiti z ABCDEFGHKVŽ, imeti vedno pred sabo, prečrtati, prepisati, če ni narejeno in še toliko podobnih neumnosti, kajne?

Ja, res je, sem freak planiranja in ne samo planiranja, celo nekaj od planiranega mi kdaj pa kdaj uspe narediti …. torej tudi izvrševanja nalog. A ne glede na to, da včasih s tem že celo pretiravam, bom, med knjigami, ki jih lahko pri nas v službi izberem in po službeni dolžnosti preberem, vedno znova posegla ravno po takšni, ki le z malce druge perspektive, razlaga o planiranju, postavljanju ciljev in trikih za hitrejšo dosego le teh.

A kakor koli sem že obsedena od pisanja kratkoročnih ciljev, idej in korakov, si svojih življenjskih ciljev nikoli ne zapisujem. Tudi kakšnih želja kot bi bile skok s padalom ali izlet v Indijo3, si nikoli nisem pisala …. in si jih tudi ne nameravam. Tudi enoletnih sklepov si nikoli nisem zapisovala. Spljoh pa tega niti slučajno tega ne bi počela na začetku leta. Kdo pa sploh lahko produktivno razmišlja v takšnem mrazu? Zapisovanje takšnih zadev se mi zdi nesmiselno iz treh razlogov:

  • dolgoročni cilji (sklepi) so tako pomembni, da jih imam zapisane v srcu in zanje ne potrebujem papirja in svinčnika
  • čeprav je moj dnevni pa tudi tedenski in da ne govorim o mesečnem planu, vedno prenatrpan, pa se pri tistih POMEMBNIH konkretnejših4 ciljih, držim načela manj je več. Itak pa je to relativno, kajne?
  • tekom leta si cilje prilagajam in spreminjam. Nekaj kar mi je bilo izredno pomembno na začetku leta 2007, je do danes povsem izgubilo svoj sijaj in namesto tega sem si postavila nov cilj na katerega pa nisem ravno čakala na začetek novega leta.

In tako danes res ne morem reči ali sem izponila vse cilje, ki sem si jih zastavila v začetku leta 2007. Kaj pa vi?

  1. pa ja niste mislili, da ne vem []
  2. baje, čeprav se na te stvari itak ne spoznam []
  3. tega si itak spljoh ne želim []
  4. ne bom jih poimenovala letni []

8 Replies to “Pa je res potrebno planirati?”

  1. Sekundek; viš jaz npr. celo takšne velike cilje PLANIRAM kar na en dan … kar na eno sredo npr. mi pade na pamet, da bi rada shujšala ….. ok, ok, to mi ne “pade” ampak je kar vedno prisotno 🙂 …ampak ob tem, ko pišeš, da si puhnil in da ne boš nič zapisal, si me spomnil ravno na ta moj večno prisotni cilj. In ravno zaradi slabe vesti, si ga nočem zapisati. Kaj bi ga pisala, ko bo pa vest še bolj slaba. 🙂

    Val; jaz ponavadi dobim novo energijo tam nekje aprila. Kot sem že zapisala, mraza ne maram in tako dolgo, kot je prsoten mraz, si jaz ne postavljam nekih življenskih odločitev. Potem pa me tam pomladi popolnoma raznese.

  2. Ok, potem pa sem samo jaz tak “čudak”, ki verjame, da se s 1.1. začne novo obdobje… Jaz res dobim kar neko novo energijo, nov zagon, zdi se mi, da mi motivacija ponovno zraste in res verjamem, da bo novo leto super leto. Seveda, tudi jaz si tekom leta cilje sproti prilagajam, dodajam nove, a vseeno si na začetku leta nekako zadam nekaj tistih ključnih nalog! Tudi zapišem si jih…Prvič sem to storila lani in mislim, da je prav fajn, ko sem vsake toliko časa pokukala na list s cilji in se spomnila marsikaterega, na katerega sem vmes že nekoliko pozabila. Ja, tiste največje želje nosimo v srcu ali pa le v glavi 😉 , a včasih so pomembni tudi tisti, ki so majhni in morda na prvi pogled manj vredni. A zakaj se ne bi ubadali tudi s takimi, če se z uresničitvijo le teh, lahko izboljšamo? 😉 Huh, malo sem zafilozofirala… pač novo leto 🙂

  3. ÄŒeprav nisem imel ciljev napisanih vem, da sem puhnil po celi črti. Ampak to ne pomeni, da nisem nič izpolnil. So vmes prišli drugi plani. Zato tudi letos ne bom energije porabljal za planiranje, kar pride, pride 😀

  4. Kejt; in kaj ima opraviti planiranje s poznavanjem kitajskega horoskopa … ali kakršnega koli horoskopa že …. ali podgan 🙂 ?
    Sicer pa sem v opombo (če se približaš tisti dvojkici) zapisala, da se na “te stvari” itak ne spoznam. O horoskopih nimam blage veze, še manj pa o kitajskem.

  5. čudno sicer, da freaku planiranja kaj takega lahko uide, a podganje leto se začne šele 7. februarja.

  6. Imaš kar prav……take te jaz sigurno ne poznam, a glede na mojo malo daljšo odsotnost si dovolim tudi presenečenja :o).
    Kar zadeva leto 007 moram priznati, da je bilo leto zame res Bondovsko…veliko akcije, kakšna poškodba a seveda s srečnimi konci vseh večje zastavljenih ciljev. Tako tu kot tam, kje pa ti sigurno veš.
    Sicer pa, nikoli ne veš, kaj ti bo za naslednje leto pripravil Dedek Mraz…ta te že sedaj opazuje in ne sedi na ušesih okoli želja…..:o))

Komentarji so izklopljeni.