Vsaka stvar ima dve plati resnice

Blondinka drži dojenčka nad velikim loncem vrele vode in za vsak slučaj še enkrat bere navodilo v knjigi o dojenčkih: “Če otrok noče piti kravjega mleka, ga prekuhamo.”

Se tudi vam dogaja, da želite povedati nekaj povsem drugega, kot je na koncu razumljeno. V službi velikokrat komuniciram preko maila . Zadnja podobna stvar, ki se mi je zgodila je ta, da sem naše stranke informirala o dogodku, ki se bo realiziral šele čez 3 mesece. Tam bi vsem tistim, ki nekaj naredijo do določenega datuma ponudili določen bonus – nagrado …nekaj. Pomembno je bilo stvar objaviti že danes, vendar jaz zaenkrat nisem razpolagal s podatkom kaj konkretno naj bi bila nagrada. Zamislila sem si, da bi do takrat naredili nek artikel – CD (za katerega niti slučajno še nisem vedela ne avtorja, ne naslova), ki bi ga ti ljudje lahko dobili z močnim popustom. In sem napisala, da bo na voljo en CD po takšnem popustu. V angleščini bi to zapisala z “the” in ne za “a”, s čimer bi točno določila, da mislim en konkreten CD, vendar še ne vem naslova. Večina ljudi je to razumela, da bomo takrat pravzaprav prodajali razne CD-je (kar je običaj) in vsak od njih bo lahko izbral kateregakoli od teh in ga dobil s takšnim popustom. Sreča, da nismo v poslu s kravjim mlekom 😉

Mali Velik film

velikfilm.jpgMočno odsvetujem
Predvajanje takšnih filmov bi morali z zakonom prepovedati! Sobota ob 8h – Jaka naju s Tomažem prepriča, da je ta film vreden ogleda. Itak ne maram parodij, vendar ker res ob tisti uri ni bilo pametnejšega, sva rekla, naj bo … Pol ure gledanja bedarij na kvadrat ….ajde, jasno mi je, da za parodijo moraš poznati filme…jaz sem jih po mojem v veliki večini, pa vendar to še ni razlog, da se režiš bedastim fintam. Po pol ure sem zaspala. Prisežem!

Jutranja kavica v Olivi

Na kavico v OLIVO

Oliva se nahaja na robu Štepanjskega naselja. Pravzaprav me na to lokacijo ne veže prav nič, tja je začel zahajati Tomaž na poti v službo. Tomaž vstaja zelo zgodaj in se zna že ob 6h odraviti od doma. Pa ne zaradi službe, ta se mu začne šele ob 8h. Tomaž rad jutro začne s prebiranjem dnevnega časopisja, ki ga kupi na bencinski postaji in potem se mu ob tem prileže šalica esspresa. Midva doma kave ne pripravljava, skoraj nikoli. Že nekoč sva sklenila, da je pitje kave “dogodek”, zato sva to vedno izkoristila za klepet in pogovor, ki pa ponavadi doma ne steče tako, kot v lokalu. Doma se ponavadi vsak ukvarja s 1000 in eno stvarjo in se malokdaj ukvarjamo drug z drugim. Torej Tomaž, časopisi in kava so bili kombinacija, ki je obstajala najprej. Potrebno je bilo najti le lokal, ki je ob poti, ki nudi možnost sedenja in ki je odprt že tako zgodaj. No, in Tomaž je našel Olivo. Če sem iskrena je lokal prava luknja …no, ni ravno zanemarjen, vendar del namenjen kofetkanju je majhen in opremljen v stilu socialbaroka …tako jaz namreč pravim stilu, ki je bil precej razširjen med tistimi prvimi lokali, ki so nastajali večinoma z denarjem fuzbalerjev in podobnih nastopačev v dobi socializma …lokali polni medeninastih okraskov in izrezljanega lakiranega lesa. No, tak je ta lokal! Nekoč najbrž super, danes popolen zgrešek. Povrh vsega je v zimskih dneh tako zakajen, da komaj vidiš soseda …hvala vam za protikadilski zakon! …In kaj naju vleče tja?

Prijazno osebje! To se mi itak stalno dogaja, da obiskujem lokale, ki sicer niso vredni počenega groša, vendar ta občutek prepoznavnosti, to da natakar reče le “klasika?” ali sploh nič …da je kavica ravno takšna, kot jo imam rada, da lahko včasih tudi pozabim denarnico pa ne bo panike …no, vse to me vleče tja. In pa seveda to, da se tudi ob sobotah in nedeljah odpira zgodaj zjutraj, ko res ponavadi najdeš odprte le še najbolj pijanske beznice.