Kar tri filme na podobno temo sem gledala v teh dneh. Jah …kaj čem praznični dnevi, pa še doma smo bili, pa še slabo vreme … potem pa po kinematografih lazimo.
Vsi trije podobnega žanra, vsi trije narejeni v nekem novodobnem trendu, ki filmov ne olepšuje in raje prikazuje RL ponekod v precej kruti (kao realni) različici. Ne glede na to, da so vsi trije zelo dobri in vredni ogleda, bi jih vseeno razvrstila od najslabšega do najboljšega (po mojem nestrokovno ljubiteljskem mnenju).
Mafijske noči; kriminalka. Droga in preprodaja droge, ki je nekako glavni sekundarni razlog za razvoj zgodbe, ki pa v ospredje porine bratovsko ljubezen, razlike med njima, očeta in odnos med njimi. Zgodba lepo teče, dobra igralska zasedba pa zagotavlja kvalitetno interpretacijo vsakega karakterja.
Ameriški gangster; kriminalka. Ponovno droga, ki pa je tu še bolj v ospredju. Zgodba o grdih in dobrih. Zgodba o skorumpirani policiji in poštenem policistu … Kvalitetna igra Danzel Washingtona, ki igra grdega mafijca in Russell Crowa, ki igra poštenega1 policista te za trenutek zavede in pomisliš celo, da zgodba temelji na resničnih dogodkih, a ob koncu filma dojameš, da Pepelke in (tako) dobri policisti2 v RL ne obstajajo. Zanimiva odločitev, da lepi Danzel igra negativca, ki pa ti ob samem koncu filma pusti dilemo, da pa morda le ni bil tako “grd”, film naredi še vrednejši ogleda. Zakaj boljši od Mafijskih noči? Ker je igra obeh glavnih igralcev tukaj več kot odlična in ker sem o filmu razmišljala tudi, ko sem dvorano zapustila. Kdo drži v rokah niti pri takšnih poslih? Tukaj se zgodba dotakne skorumpirane policije in vse skupaj prikaže, kot vrh drogeraške mafije. Pa je res to sam vrh? Le do kam segajo takšne stvari? Kdo je tisti, ki res poteguje niti?
Zbogom, punčka; mega film. Zame absolutni zmagovalec zadnjega leta. Čeprav si na platnu raje ogledam lepe stvari in se raje prepuščam romantičnim sanjarjenjem, me je ta film prevzel tudi s svojo robustnostjo in grdoto. Prikazuje bedo in to realno bedo revnega ameriškega sveta. Igralci niso lepi, prej izrazito grdi …bolje rečeno povsem navadni. Zgodba pa ….. pravzaprav je zgodba v zgodbi …. ne vem, začne se z iskanjem izginule punčke. Svetlolasi sladkorček, ki po videzu neverjetno spominja na angleško Madeleine McCann, izgine. Tudi njena mama bi lahko bila po videzu podobna mami angleške punčke, vendar se tukaj vsa podobnost zaključi … ali pa ne??!!. Mama je zadrogirana samohranilka, ki …. ma, poglejte si film sami! Izjemno zanimiv razplet zgodbe in dilema kaj je pravično in kaj pravilno, ne moreta pustiti človeka hladnega.
Da me ne boste socialni prijavili, na oglede teh filmov Jake nisem vlekla s sabo. Čeprav pri trapastih akcijah ne zganjamo prevelikega cirkusa in ga kljub straljanju ne omejujemo (saj mu je jasno, da je to “risanka”), pa pri takšnih filmih raje vidim, da si jih Jaka prihrani za zrelejša leta. So prerealno grobi. Poleg tega pa dvomim, da bi dojel vso njihovo veličino, zato naj počaka še kakšni dve leti.