Sedaj stavke ne bo. Učenci niso prav nič veseli, da bodo učitelji “delali” in tako oni ostali brez prostega dne, ki so se ga že veselili. Tresla se je gora, rodila se je miš. In od sedaj naprej bo vse lepo in krasno?
Dr.Onyx pravi takole, jaz pa dodajam, da bi se našlo še nekaj interesnih skupin zrelih za stavko. Je le cena tista, ki determinira razlog za stavko? Prenizke plače, previsoke cene? Kaj pa slaba usluga? Kaj, če nas moti napačna globalna miselnost policistov, da nas je potrebno predvsem penalizirati in ob njihovi prezaposlenosti zmanjka časa za osnovno funkcijo – pomoč sodržavljanom? In kaj če starši nismo zadovoljni z načinom podajanja znanja našim otrokom? Ali bognedaj, če s tem niso zadovoljni otroci?
Včeraj smo imeli sestanek na temo Vrednot. Beseda je tokrat tekla predvsem o novem pravilniku šole, ki naj bi se prilagodil spremembam v zakonu. Å olska publikacija je že leta polna pravil obnašanja. OK, krasno, saj je res lepo, da je vse to zapisano in omogočeno vsakemu, da si po svoji volji to prebere in temeljito preuči. Pa mislite, da kdo prebere?
In sedaj so se pravilnika lotili še bolj temeljito. Ne smeš to, ne smeš ono, odgovarjaš za to, odgovarjaš za ono …. Nekateri učenci (naj bo jasno, da na takšne sestanke hodijo predvsem učenci brez učnih ali vedenjskih težav) so se precej razburili ob navedbi, da v primeru, ko nekdo od učencev povzroči škodo, drugi pa ga pri tem krijejo, bo škoda krita s strani vseh učencev. Jasno! A ni bilo tako že pred tem? Nekdo mora škodo pač povrniti in jaz sem povsem prepričana, da se je ob neugotovitvi krivca, ta pač porazdelila. A zakaj sedaj potreba po javnem objavljanju tega? Sedaj bodo tisti mali vandali ugotovili, da itak šola “časti” in na skrivaj razbijali še več stvari. Ali pa morda odkrili med vrsticami o prepovedanem še kakšno dobro idejo o čem, kar jim prej sploh ni padlo na pamet.
A vendar nisem želela tega zapisati. Na sestanku je bila podana pobuda, da ta pravilnik ustvarimo skupaj: starši, učitelji in učenci. Učitelji so podali prvi osnutek, učenci bodo sedaj razglabljali, dodajali, odvzemali ….khmm…. me prav zanima koliko sprememb se bo zgodilo na pobudo učencev, starši pa baje tudi.
Kaj bi dodala jaz? Predvsem bi 99% stvari pometala ven, ker jih nikoli nihče ne bere in bi bila bistveno prijaznejša in zapomnljivejša kratka notica, da se je potrebno obnašati spoštljivo, preudarno, odgovorno in bla, bla …Pika, konec. Dodala pa bi tudi stavek, ki naj bi učitelje spomnil, da njihova funkcija ni iskanje napak, ampak spodbujanje k učenju. Pika.
Ne, saj niso vsi učitelji takšni, a žal še vedno preveč takšnih, ki ne vidijo stiske otrok in želje po pridobivanju ….jah, žal za enkrat le ….. dobrih ocen. A naj jim nekdo razloži, …. ne, naj jim1 nekdo stalno razlaga, da je pot do dobrih ocen preko znanja, znanje pride preko učenja, motiv za to pa jim lahko da le dober učitelj.
Pa naj za konec povem še zgodbico: v Jakovem razredu imajo fanta, ki je problematičen. Mar ga nimajo vsi razredi? No, fant razred ponavlja. Seveda je najhujši “frajer”, kadi, postopa, odgovarja učiteljem, je agresiven do sošolcev, ne dela nalog, v šolo zamuja, kaj zamuja, sploh ne prihaja in tudi letos je njegova stran redovalnice polna negativnih ocen. Jaka ga že nekaj časa zagovarja2 , češ saj ni tako slab, saj on bi, a ne zna … za sabo ga potegne še slabša družba starejših fantov, ki so seveda še večji “frajerji”. Pred dnevi so pri slovenščini pisali basen. Spis, ki je moral imeti obliko basni. Jaka pove, da je tokrat začuda k uri, ko so pisali, prišel tudi ta fant, pisal spis in da se je resnično potrudil. Popisal je celo stran in zadeva je bila celo podobna basni. Bravo! Sošolci so bili veseli in ponosni nanj. A učiteljica mu je dala enico. Ko nam Jaka ves razočaran to razlaga, pove, da če bi povsem nepristransko pogledal ta izdelek in bi bilo na njem zapisano ime avtorja Jaka Gerčar, izdelek res ne zasluži pozitivne ocene, treba je biti realen, vendar pa ker je fant pokazal voljo in željo po napredku, bi mu po mnenju sošolcev, učitelj moral dati malce spodbude. Le kako, da dvanajstletniki to opazijo? Ja, ja, ampak očitati pa učitelju ne more nihče ničesar!
meni se zdi, da bi v nekaterih primerih morali ocenjevati glede na zmožnosti posameznika, v smislu, koliko je napredoval v določenem času, ker nimamo vsi enakih zmožnosti, kaj šele enakih družbenih predispozicij. ocene pa so mi tako ali tako brezvezne..
Učo, “prostega dneva” so se veselili učenci. Otroci pač. O tem sem pisala nekaj dni nazaj in pozabila linkati na ta prispevek. Jah, otroci pač na to gledajo z otroškimi očmi in zdelo se jim je fino, če en dan ne bo šole. Je pa jasno, da je treba vse notri prinesti in točno tako sem razložila Jaki. Da ne govorim o finančni izgubi, ki jo takšen “frej” dan prinese.
Ja res je žalostno, da so otroci bolj pametni kot odrasli. Sama mislim, da imajo starši premalo vpliva na šolo. V bistvu sploh niso organizirani. Na nacionalnem nivoju ni nobenega predstavnika, ki bi lahko kaj rekel. Vsak starš sam pa ne more res nič narediti, ker se pač ne more z učiteljem kregat. Učijo naše otroke pa nimamo nobenih vzvodov, da bi lahko vplivali na to kaj in kako to počnejo. Avtonomija pravijo.
Ne poznam kolega učitelja, ki bi se veselil stavke oz. “prostega dneva”?!? Ta “prosti dan” bi bili itak v šoli, izgubljene ure iz učnega načrta pa bi morali nadomestiti v eni od delovnih sobot.