Ohja! Že od vsega začetka Jakinega šolanja močno navijam, da se Jaka udeležuje vseh možnih šolskih tekmovanj in podobnih takšnih in drugačnih dodatnih treningov možganskih celic. Bralne značke v slovenščini, angleščini, sedaj po novem tudi v nemščini, športna tekmovanja (v glavnem je do sedaj sodeloval le v košarki), tekmovanja v logiki, kjer kot tipični družboslovec, ni nikoli kaj prida dosegal, podobno pri tekmovanjih iz matematike, letos se je lotil tekmovanja iz zgodovine in se prav z veseljem udeleževal priprav, vendar pa kasneje na samem tekmovanju (pisni test) ni ravno dosegel nekih opaznih rezultatov.
Tekmovanje, ki pa se ga res z veseljem udeležuje že od zgodnjih let šolanja pa je Veselošolsko tekmovanje. Tekmovanje, ki za moje pojme ni ne vem kako zahtevno in ga zlahka obvlada kdor koli je pripravljen brati še malce obšolske literature in ni strogo usmerjeno v nobeno področje, ampak ima širši razpon. V to tekmovanje je vključeno znanje iz mnogih področij, biologija, kemija, zgodovina, geografija, tuj jezik, glasba, likovna umetnost, šport ….. skratka vse živo.
Resda je zadaj hud komercialni trik, kako bolje prodajati revijo za otroke in mladostnike, a konec koncev jim tega ne zamerim saj je revija dobra in učljiva. Tega jim res ne zamerim, zamerim pa jim hudo neresnost pri vodenju celotnega poteka tekmovanja.
Otroci tekom leta prejemajo revijo Pil, tisti od 7. razreda naprej pa tudi revijo Pil Plus … in če si še malce površen in ne odpoveš Pila, ti mirno pošiljajo obe verziji. No, v vsaki od revij je nekaj člankov, ki imajo označeno, da so teme, ki se naj jih prebere in nauči za kasnejši test Vesele šole. Seveda ne škodi prebrati čisto vseh, a za vse razrede čisto vse tematike ne pridejo v poštev, saj bi bilo tem za obdelavo kar precej. V ta namen se nekaj tednov pred prvim tekmovanjem še posebej objavi seznam tem za vsak nivo posebej, o tem se obvesti učitelje po šolah, ki so mentorji učencem, na konkreten datum pa se izpelje pisno preverjanje po vseh slovenskih šolah hkrati. Tisti, ki dosežejo določeno število točk, pišejo test ponovno čez nekaj tednov na višjem nivoju in v obdelavo se jim doda nekaj novih poglavij, nato pa še tretjič na državnem nivoju in tisti, ki pridejo v skupino 2% (!) najbolje točkovanih dobijo neko zlato značko.
Vse super in Jaka se je pri teh tekmovanjih naučil marsikaj, kar je pravzaprav najbolj pomembno, a vseeno ne morem mimo tega, da pokritiziram ves postopek pri spodbujanju in vodenju učencev. Dozdeva se mi namreč, da je celotno poslanstvo tekmovanja opravljeno že s tem, ko se učenci naročijo na Pil … vsaj za organizatorja in je vsem skupaj popolnoma vseeno ali se učenci tudi kaj naučijo, ali ne.
Prvo leto tam nekje v 2. ali 3. razredu1 je bilo to tekmovanje itak ena velika zmeda in razočaranje za Jako. Mentor (učiteljica nekega predmeta na višji stopnji, ki seveda ni poznala Jako in večine tekmovalcev) je par dni pred testom razdelil skopirane liste, kjer so bile napisane teme za učenje vseh nivojev in še to tako, da je bil na začetku seznam “skupnih” tem za vse razrede, pod tem pa seznam dodatnih tem za vsak nivo posebej in ob tem seveda zapisano “za 3. razrede” ipd. Ker ob tem ni bilo ustrezne razlage (sploh za tako majhne otroke) se je Jaka učil le tiste teme, kjer je opazil zapis njegove stopnje, ostalo (skupno) pa popolnoma izpustil. Ob testu je debelo gledal in bil zelo razočaran, saj se je za ves ostali del resno pripravljal in celo učil. Seveda test ni bil opravljen uspešno.
Naslednje leto sem vlogo mentorja prevzela kar jaz in pregledala spletno stran Vesele šole, Jaki že na začetku leta natisnila datum prvega preizkusa ter seznam vseh snovi, ki jih je potrebno obdelati, Jaka pa je sproti iz Pilov pobiral vse članke, ki jih je bilo potrebno dodatno obdelati. Tako pripravljen je Jaka uspešno prilezel do državnega tekmovanja tam pa mu je očitno vseeno zmanjkalo sape za dosego zlate značke. A nič zato, vesela sem, da si ji pridobil nekaj dodatne splošne izobrazbe.
Letos je Jaka že samostojen fant in jaz se ne ukvarjam več s temi zadevami, tudi mentorico pozna, zato se tokrat v stvar nisem vmešavala. Resda sem pred nekaj meseci pogledala na spletno stran Vesele šole in bila popolnoma razočarana nad prenovljenim videzom, ki je ponujal bistveno manj koristnih podatkov, kot leta poprej. Letos na njihovi strani še kakšen mesec pred testiranjem ni bilo objavljenega seznama tem, ravno tako mi ni uspelo najti datuma prvega preverjanja.
No, mentorji po šolah so o tem očitno bili obveščeni in verjamem, da so obvestili tudi učence, vendar prav namučili pa se s tem zagotovo niso. V tednu pred testom je bil Jaka doma zaradi bolezni, njegov najboljši prijatelj, ki je bil na tekmovanje tudi prijavljen pa na smučanju. Tako sta bila v ponedeljek oba presenečena, ko so ju brez najave poklicali na pisanje testa.
Jakov prijatelj testa ni uspešno opravil, Jaki pa je na skupno presenečenje uspelo priti v naslednji krog. Žal ni Jaka niti prebral nobenega od potrebnih člankov in mu je dosežek uspel zgolj na osnovi njegovega splošnega znanja. Vesela sem za njegov uspeh, seveda, vendar izjemno jezna na površnost pri organizaciji in vodenju, saj zaradi tega ni ob tem pridobil nobenega dodatnega znanja.
Kdo je kriv za takšen pristop? Veliko časa sem razmišljala, da k temu površno pristopa šola in mentorji, vendar pa sanes mislim, da gre levji delež Veseli šoli. Mentorica Vesele šole je na Jakovi šoli učiteljica zgodovine, ki je nekaj tednov pred tem zelo resno pristopila k pripravam na tekmovanje iz zgodovine. Resda je bilo tam zastopano “njeno” področje, vendar dvomim, da iz enega tedna v drugega ista oseba postane povsem hladna in nezainteresirana za malce drugačno področje izvenšolskega tekmovanja. Ali na Veseli šoli ni pravega vodenja, opozarjanja, informiranja, ki se mora začeti pri vrhu in končati pri otrocih, ali pa šepa motivacija in nagrajevanje mentorjev, ki se s takšnimi zadevami ukvarjajo zgolj iz dobre volje?
Hmja, res me jezi, a pri Pilu že vedo, da starši radi investiramo v otroke in nas tudi takšna šlamparija ne bo odvrnila od pridnega plačevanja naročnine na Pil.
- se ne spomnim več [↩]
Tudi jaz sem bil na veseli šoli in to kar velikokrat. Prvič sem šel na Veselo šolo v tretjem razredu, kjer mi je malo zmanjkalo do zlatega priznanja. V četrtem razredu sem dobil samo bronasto, v petem pa so izgubili mojo prijavnico in zato se tekmovanja nisem mogel udeležiti. ÄŒisto se strinjam s tabo Saša, da organizacija ni ne vem kolk dobra. Zato se letos, ko sem v sedmem razredu nisem udeležil Vesele šole. Se pa vsako leto udeležim najmanj dveh tekmovanji. Običajno sta to ista dva. Prvi je tekmovanje iz logike, drugi pa Vegovo tekmovanje, ki sem ga vsako leto položil. Z drugimi besedami, sem boljši na področju matematike, to dokazujejo 4 bronasta Vegova priznanja. Komaj čakam letošnjega. Veselim se pa tudi naslednjega leta, to pa zato, ker bom končno dobil priložnost, da se bom uvrstil tudi na tekmovanje za srebrno priznanje. Kar se pa tiče tekmovanja iz logike, tu mi običajno zmanjka eno ali pa dve mesti do priznanja oziroma nadaljnjega tekmovanja.
Mojcej,
zdej sem si pa oddahnila. Različni sva si bili le v tem, da sem jaz napisala 4. Ker kao na foro “koliko tretinj” pa res ne bom padala:)
Jao, jao:)
očitno je tudi Veselo šolo preplavil tekmovalni duh in to ni več zabava, ampak zelo resna zadeva 😉
jaz se nanjo tudi nikoli nisem pripravljala, sicer je v mojih časih v PILu vsakič bil nekakšen veselošolski “kviz”, na katerega smo vsi najprej navalili (haha, tako kot danes rešujem “psihološke” teste, če nanje naletim v kakšnih revijah)
sem pa v tretjem razredu bila celo tretja na (takrat republiškem) tekmovanju… in nagrada? bor mašina 😀
hahaha, je bila Iskra pokrovitelj. na srečo se je ravnatelj odločil, da je za nagrado potem celemu našemu razredu en dan odpadel pouk in smo šli v Tivoli – pa smo bili vsi najbolj veseli.
@mojcej – tega hokejskega vprašanja se pa spomnim tudi jaz!
Tudi sama sem v osnovni šoli hodila na vsa mogoča tekmovanja, pri čemer pa sem izpustila kemijo in VÅ . Prvo zato, ker nisem imela pojma, drugo pa zato, ker se z njo na naši šoli ni tako rekoč nihče ukvarjal. A, glej ga zlomka, vsako leto je šla v drugi krog tekmovanja ena in ista sošolka, ki je bila čisto slučajno hči ene od zaposlenih, drugače pa ni na nobenem področju kaj blestela. In vendar ji je nekdo vedno posredoval vse informacije in materiale za VÅ .
Okej, mogoče sem malo zašla.
bolj off topic; tudi jaz se nisem nikoli pripravljala na VÅ tekmovanja, pa sem prišla enkrat celo na državno tekmovanje v LJ… nikoli nikoli pa ne bom pozabila, kako sem v 3. razredu odogovorila na vprašanje, koliko tretjin ima hokejska tekma.
Mater, sem tuhtala in tuhtala in se jezila, da zakaj tata pri vseh športih, ki jih spremlja, ne gleda hokeja! In potem sem odgovorila, da 2!!!!