Če ni to šalabajzerstvo!

Kot pravi naš mulc imam jaz itak vedno MNENJE. O vsem in svačem. Ko so se začele razprave o uvedbi vinjet na slovenskem, sem rekla glasno: “Končno!” Že leta sem se ob višku sezone držala za glavo opazujoč kolone vozil, ki so se nagnetle pred vsako našo cestninsko postajo, ki pa jih imamo nastreljene na skoraj vsake 2 km … saj se bojimo, da bi se kak hudič znašel in tik pred plačilnim mestom zavil ven ter se plačilu gladko izognil. In tako se je nič hudega sluteč turist, ki se je vozil po naših cestah od madžarsko-slovenske meje pa do našega morja, ustavljal vsaj 7x1, nekje je pobiral listke, drugje jih je vračal in plačeval, spet nekje je moral kar brez listka že direktno plačevati … haleluja in bogpomagaj pa si predstavljajte sebe na Madžarskem, kjer še imena mest szeckesmekesvekes ne znaš prebrati, kaj šele, da bi dojel kaj hočejo tile s temi kučami in ustavljanjem na vsake 5m povedati.

Torej ne me kregat, če sem takoj vsa vesela hitela ploskat k pametni odločitvi, da se končno ognemo bedastemu večurnemu stanju in zaradi dolgih čakajočih kolon dodatnemu skrajševanju že tako kratkih avtocest.

In že sem se držala za glavo, saj je vsakemu jasno, da temu sledi razburjanje slovenčkov. Zagotovo bodo vinjete predrage ali pa prevelike, imele bodo preveč lepila, morda bodo prekvadratne, za predolgo obdobje ….. zagotovo pa bodo hitro našli tistega, ki bi ga bilo kaj hitro treba križati, saj naj bi zaslužil težke milijone s proizvodnjo teh nalepkic.

35€ za pol leta? Super, kul … meni je v redu. Prej sem imela ABC, si naložila na vsake toliko časa nanj tolikšno vsoto, da je držala vsaj par mesecev, kajti stanje v vrstah zaradi sveteganičesar me strašansko moti.

Ali je to malo, veliko … ali naj velja tudi za obvoznico ali ne …. ma, dajte mi mir, ljudje božji in ne se obremenjevat z malenkostmi, sem si mislila!

Pa se zadnjič pogovarjam z Avstrijcem, ki pogosto dopustuje na slovenski obali. Vsakič se pripelje preko Trsta, se pelje mimo Kopra ter po eni in edini cesti, ki jo pozna (in tudi jaz poznam le to) se pripelje v Portorož. Kaj moram tudi jaz plačati vinjeto, me sprašuje. Ne vem, a zdi se mi, da je kratek repek ob Kopru vreden oznake avtocesta in zaslužka 35€. Je to veliko? Malo? Ne vem, a gre bolj za princip in občutek ….

Hmmm, če bi bila bejba iz Trsta (pa nisem ne iz Trsta, niti ne več kakšna bejba) in bi se še lani tako občasno rada zapeljala na kakšno zabavico na slovenski obali (tudi to se mi ravno ne dogaja), vam rečem, da bi z uvedbo polletnih vinjet, slovenskim žurom obrnila hrbet.

Mi lahko kdo razloži v čem je catch, da ne moremo imeti tedenskih2 vinjet??!! Je to tako zamotano skoordinirati ali pa si resnično želimo pljuvati v lastno skledo?

Prav, ok, naša vlada že ve, kaj počne … valjda imajo kakšnega jokerja v rokavu in so pred uvedbo vinjet naštudirali vsak pro in kontra ter se na menjavo sistema temeljito pripravili, sem si rekla na koncu in se za križe in težave naših tujih sosedov prenehala sekirat. No, pa tudi na dopust sem odšla in se na slovenske ceste vrnila šele po nekaj prvih dneh porodnih krčev.

Jao, jao, le kaj se je moralo dogajati tiste prve dni, ko pa še danes, po enem mesecu stvar ne funkcionira. Na vhodih v avtocesto se bohotijo nekakšne table, ki še meni, ki o vinjetah poslušam že celo večnost, ne povedo kaj dosti.

Ko se vozniki vozimo po cesti, gledamo promet, prometne znake, govorimo po mobitelu, ližemo kornet, zraven se še lovimo z fatalno “dobro” organiziranostjo krajevnih usmerjevalnih oznak, vmes pa naj bi še dešifrirali, kaj naj bi za vraga pomenil tisti okrogli znak pred vstopom na avtocesto??!! In četudi tik pred uvozom uspemo pogruntati ugotoviti, da je treba napopati neko oranžno spako? …. In kaj potem?!

Ste že videli turiste, ki se ustavljajo ob naših zapuščenih kučah na cestninskih postajah in butasto blejijo vanje? Ja, valjda, kaj bi drugega?! Upam, da je na oknu tiste hišice vsaj nalepljen list, ki v kakšnem tujem jeziku sporoča “Sem na malici, pridem kasneje!”

A sodu so izbile dno kolone, ki so nastale v soboto ob ljubljanskem vhodu na primorsko obvoznico. Pa ljudje, kilometrska gužva!! Nič jasno!

Pa povejte, če ni tale projekt eno navadno šalabajzerstvo!

  1. ne me kregat, če sem se zmotila, ampak vem, da je teh kuč ogromno []
  2. dvotedenskih ali 10 dnevnih []

Ne lulam kar povsod

Moškim je lahko, jih prime, ustavijo avto, se obrnejo od ceste stran (ali pa ne), preverijo smer vetra (ali pa ne), odpnejo hlače, ga potegnejo ven …. sssssssssssssssssssssss1 … pa je.

So mi že v mladosti razlagali, da tudi ženske, z rahlo več komplikacij, zmorejo TO opraviti v naravi. No, jaz tega izpita še nisem položila in tako še vedno skačem po bencinskih postajah in iščem toaletne prostore. A na bencinskih postajah le v skrajni sili. Zakaj?

Prvič, ker imam občutek, da je tam vedno vse poscano, ker je frekvenca enostavno prevelika, da bi lahko sproti skrbeli za čistočo.

Drugič, ker mi gre na živce, da moram za takšne zadeve plačevati (včasih tam stoji lončekplačaj). Lepo vas prosim, pa že to je absurd, da v naši lepi deželi plačujemo za povsem dosegljivo dobrino – pitno vodo, a zdaj bomo pa še za scanje?!

In tretjič, ker se na takšnih postajah pred mano navadno vedno usuje cel avtobus žensk, ki …. ma, kaj bi razlagala, saj veste.

Ne hvala, za takšne stvari ne nameravam ne stati v vrsti, ne plačevati!

V soboto smo se vračali iz obale in kot vam je že znano iz zgornjih opisov, preskočili vse cestne postojanke ter mene že s presneto polnim mehurjem spustili iz avta pred Gostilno pod Rožnikom. Ja, družno smo se odločili, da ne gremo kar domov, ampak si napolnimo želodčke v znani ljubljanski gostilni, ki jo večina še vedno imenuje Čad.

Pred nekaj tedni sem v Nedelu brala kritiko na račun tega istega lokala. Precej slabo so ga ocenili. Jaz nisem ravno ljubitelj mesa, predvsem pa ne čevapčičev in pleskavic, zato me podobne gostilne ne vidijo pogosto, a enkrat, dvakrat letno me dobra družba le spravi tudi v takšne lokale. Pri Čadu me glede hrane niso še nikoli razočarali, saj lahko vedno naročim piščančje medaljone na žaru, pobrčkam malo po prebrancu, ki ga naroči moj in si na slastno lepinjo namažem nekaj kajmaka. Odkar pa sem odkrila, da zeljanica sploh ni narejena iz zelja,2 pa sploh navdušeno prikimavam vsaki pobudi, da se odpravimo tja.

Pozimi me ambient res ne navdušuje posebno, poleti pa me ogromen vrt z ogromno naravne sence, prepriča še bolj od zeljanice.

Ej, do tukaj jih hvalim, od tu naprej pa pljuvam. Ne vem natančno kako velike so njihove kapacitete, a lokal je huuuuuuge … ne vem, če tja naenkrat ne spravijo vsaj 200 lačnih ljudi.

A očitno tam vsi lulajo prej … v naravi. Tudi ženske lulajo v bližnjem grmičevju, oz. predvsem ženske (no, za moške si WC-ja pač nisem ogledala), saj ves obrat premore en sam WC. Eno samo luknjo!!! In to dobesedno luknjo! Notri komaj vstopiš, vonjave čevapčičev žal ne prodrejo do tja, čeprav mislim, da vsaj v zimskih časih kuhinja ni ravno daleč stran in ko končaš in si želiš oprati roke, moraš dobesedno pohoditi tisto prvo žensko, ki stoji naslednja v dolgi vrsti, ki se je nabrala v tem času pred tvojimi vrati. Ja, očitno vse ženske pač ne lulajo v bližnjem grmovju!

  1. pač odvisno od količine popitega piva []
  2. ampak nekakšne špinače, skute in testa []