Jaz sem v svojih mladih letih bila vedno maškara. Moja mama je vedno poskrbela, da sem pravočasno imela pustno obleko, ki je bila vedno kreativna, domiselna in dodelana. V mojih časih ni bilo na voljo trgovin s takšnimi oblačili in znajti smo se morali sami. Bila sem Pika Nogavička, Indijanka, Rdeča kapica, klovn, zvonček ….. nekaj slik iz tistih časov je nekje zabeleženih in včeraj sem premetala cel album, da jih najdem in poskeniram, vendar je bila noč prekratka in je bilo treba spat.
Vseeno sem našla nekaj prisrčnih spominov na šeme iz Jakovega obdobja.
Moj Tomaž je preresna oseba in se ne želi šemiti, zato se od svojega 19-ega leta1 ne šemim več. Lani sem v službo prišla z rdečim klovnovskim nosom to pa je tudi več ali manj vse. A zato nadvse uživam, ko lahko tradicijo izdelave pustnih oblačil prenašam na Jako.
Že kot dojenčka smo ga napravili v neko miki miško z nekimi ušeski a žal te slike nimam.
Potem sem mu za pusta pri njegovih treh letih naredila (skrojila, sešila) oblačilo za medvedka. Uničila sem kosmato pregrinjalo, ki ga je moja mama že desetletja uporabljala za prekrivanje kavča (med nami; itak sem iskala razlog, da ukinem to kosmato grdobijo), a ko sem želela, da opraviva prvo probo, je kričal, da on takšna maškura že ne bo. In tudi ni bil. Nič ni bil, na 3/4 dokončan kostum pa smo vrgli v smeti.
Prva konkretnejša maska je bila miška. Po moji zamisli sešit kostum (hmja, nisem želela ponovno točiti grenke solze, če ne bo želel obleči “mojega dela”)
Naslednje leto so bili blazno popularni Telebajski. Ravno na novo so prišli na televizijo in že kakšen mesec pred pustom smo v neki trgovini zagledali ta kostum, ki smo ga MORALI kupiti. Od takrat do pusta je Jaka vsako nedeljsko jutro najprej skočil v kostum telebjska in svojo priljubljeno oddajo gledal tako oblečen.
Tole ni pust, je pa Halloween v Ameriki. 31.oktobra smo bili na obisku pri mojih šefih v Atlanti in bili dovolj pametni, da smo v prtljago zrinili še tanka čreva za Supermana. Krasen dogodek, lepi spomini, ko so otroci letali od hiše do hiše in v kanglice nabirali sladkarije.
To ni pustna maska, sem pa našla fotografijo Jake z Miško Minjo iz obiska Disneylanda v Orlandu na Floridi, ki je lahko morda ideja za kakšno prihodnjo pustno rajanje
V Ameriko smo res vlekli tanka čreva iz Amerike domov pa smo v prtljago zbutali oblačilo za Medveda Puja. Naslednji pust je bil Jaka Medo Pu in pod milim nebom te fotke ne najdem. Po mojem jih je Jaka raztrgal 🙂 , ker za pusta ni bil več tako navdušen nad idejo, da bi uporabil oblačilo, ki smo ga v Ameriki MORALI kupiti.
Å e ena fotka mi manjka – Mehičan. Velik sombrero, kitara, tepih (kao tepih) čez rame. Luštna maska. Ni slike, muca papala.
Potem mafijsko obdobje. Ja, tukaj je želel biti Boter ali kdor koli že iz tiste družbe.
Raper. Tukaj manjka še velik radio, ki ga je vlačil naokrog.
Lani pa rastafarijan. Mama je spet šivala. Zadeva je ponovno prišla iz Amerike, saj smo za krompirjeve počitnice (31.oktober) spet vandrali po Ameriki in tokrat je bila mama pametnejša (pa tudi sin najbrž) in ni dovolila nobenih levov, medvedov ali bognedaj žiraf. Kupili smo tole lasuljo s kapo, vse ostalo pa dokupili in sešili kasneje doma.
Za letos smo planirali rugby igralca, vendar nikjer našli čelade, za katero smo mislili, da je bistvenega pomena in zadnji trenutek prešli na idejo o Michael Jaksonu. Jaka je imel povsem dodelano sliko o tem, kaj bi kot Michael moral imeti, a kaj ko smo imeli toliko drugih zadev za početi in kaj, ko je mami crknila 30 let stara šivalna mašina in kaj, ko nobena lasulja ni bila niti približno dovolj dobra za Michaela. V ponedeljek ob 7h zvečer sva žalostno gledala v prazne police in bedaste ostanke pustnih kostumov in se odpravila k mojim staršem brskati po omarah.
Joj, to ni več tako kot v mojih časih, ko si pri babi in dediju našel tone starih cunj. Moderni dediji in babice imajo prav sodobna oblačila. Nekaj smo le našli in še malo razrezali in potrgali (šivati nismo mogli, trgati se je pa dalo) in naredili klošarja.
- takrat sva postala par [↩]