Zamujanje

Pri nas v službi že od nekdaj velja, da ne cepidlačimo za zamujanja. Bistvo je, da ljudje dobro in odgovorno naredijo delo ….tako si vsaj vsakič dopovedujem, ko me grabi tazoprna, ker ob 8h, ko se začenja delo spet vsaj polovico ljudi zamuja. Nekateri zamudijo le kakšnih 5 minut, drugi pa tudi po pol ure ali več. Ah, kaj bi težila zaradi principa, se prepričujem, ampak nekje v podzavesti pa me žuli črv težačenja.

V bistvu sovražim zamujanje. Z zamujanjem pokažeš (ne)spoštovanje do tistih, ki čakajo. Razumem, da se zgodi kdaj pa kdaj in tudi nikoli me ne jezi, če je govora o prijateljskem klepetu ob kavi, pa nekdo zamudi za 5 ali 10 minut, tudi takrat, ko nekdo zamuja in uporabi sodobne tehnološke možnosti ter zamudo javi …vnaprej, ne nazaj, se mi zdi dovolj dobro, ko pa ljudje zamujajo brez komentarja vnaprej in ko se to pri določenih pojavlja non-stop in to tako pri sestankih, kot tudi pri zaključevanjih nalog, potem  se mi ježi koža.

Prepričana sem, da nobena od naših vrlih kolegic v službi ne bi zamudila niti minute, če bi imela sestanek ali večerjo z Brad Pittom ali Janom Plestenjakom! Ko pa je treba pravočasno privihrati na kolegij, takrat pa je vedno na razpolago 1056 izgovorov.

In povrh vsega se zgodi, da ob zamudi namesto kratkega “Oprosti, ne bo se več zgodilo!” dobim polurno razlago o zamašku na cesti, kjer je gužva že itak zadnja 3 leta, ampak ravno tisti dan je pa očitno bilo pričakovano, da bo promet drastično upadel in se ceste spraznile za najmanj polovico ali pa o pomembnosti telefonskega pogovora s tiskarjem, ki tako ali tako kliče skoraj vsak dan in ga nikakor ne gre prestaviti na kasnejši termin.

Najbolj pa se veselim poslušanja razlag o tem, ko naloga za katero si je datum zaključitve postavil nekdo sam, itak ni narejena. Kaj to, da ni narejena ….o kakršnemkoli komentarju povezano s tem ni ne duha ne sluha ….ne bu me mu …in ko jaz kakšne 3 dni po tistem vprašam kako je s tem, dobim odgovor: “ah, tega pravzaprav ne razumem prav dobro ….” ali “file-a sploh ne morem odpreti …”

In kaj se naredi, ko se tak primer v firmi virusno razraste? Zapiranje vrat ob točno določeni uri in puščanje ljudi v zadregi pred vrati? Ni to malce nizkotno?