Blog je res terapija in bi ga priporočila vsakemu, ki se spopada s stresnim delom ali pa svoja čustva težko kontrolira1. Danes mi je npr. dvignil pokrovko2 nek naš agent – distributer, stranka whatever že ….
Nekaj kvačka in on bi nekaj preko vrste, malce drugače pa najprej on ful lepo in prijazno, ko jaz sicer prijazno nazaj, ampak da je red, da o tem obvestimo še tega in tega, začne ON vleči stvari iz podstrešja in to takšne “A veš, ko ste takrat leta 2 pa 3 naredili to napako? Pa prejšnji teden ste me tudi o tem napačno obvestili …pa takrat me je ena vaša zaposlena grdo pogledala …..”
Aaaaaa?! 
To nima nobene povezave s predmetom najine debate, spljoh pa ker tokrat ni v igri nobena napaka, ampak prosiš za “uslugo” – preko reda …grrrr! 
In če nočem, potem bomo pa packali, kajne?!
Jaz sem itak trmasta in zoprna in ko dobim občutek …pa je res lahko le občutek, kjer dopuščam celo možnost napačnega sklepanja3 …. da hoče nekdo nekaj pogoljufati, zmanipulirati, mogoče le prikrojiti resnico zato, da se sam okoristi, takrat postanem uberzaje**** in takrat se pri meni ne da nič ..njente, nada … 
No in očitno imam tokrat za “nasprotnika” zelo močno kolerično žival. Po parih nesramnih mailih, na katere sem seveda vedno mirno4 in ažurno odgovarjala, me je danes ob 9h zjutraj poskusil priklicati.
Nisem bila sama in najin razgovor ne bi bil primeren za kakršna koli tuja ušesa, zato se na klic nisem oglasila.
Ob 9:10 drugi klic.
Jaz še vedno zasedena, zato na hitro natipkam SMS, da ga pokličem kasneje.
On se ne da motit in ob 9:15 dobim tretji klic.
Ob 9:17 četrti klic in
ob 9:18 naslednje sms sporočilo: Svetujem da me pokličeš, najbol je da takoj5 
In jaz? Ja seveda, v jok pa na drevo! 
Uffffff, takšna svarila name zagotovo učinkujejo blažilno in me spremenijo v ubogljivo ovčko.
In tako moja draga stranka danes mene slišala ne bo. Sem mu napisala mail, da se na takšnem nivoju ne želim pogovarjati in da naj me kontaktira le po mailu, če imava kaj konkretnega.
In tako sem službeno “težavo” rešila, saj si bo gospod ohladil živčke in se kasneje zagotovo mirno pogovoril, a kaj, ko se v meni še vedno kadi.
Terapija? Naj delam kaj drugega, kajne!? Jah, ampak danes res ni priporočljivo, da se kdor koli, ki ima kakršno koli težavo …bognedaj, da ga je kje celo kaj polomil …. giblje v moji bližini 
Grem na sprehod? Ko pa ne maram mraza in bi me zmrznjena rit spravila le še v slabšo voljo.
In tako sem sklenila, da odprem strani svojega spletnega dnevnika …… prsti kar tečejo po tipkovnici, polovico srda je že zunaj … druga polovica pa bo izpuhtela, ko mi boste poslali kakšen razumevajoč in sočustvujoč komentar. 
Aljaž, tistega od včeraj sem jaz popravila, ker meni kao dela, tebi pa ne bo delovalo 🙂 tako da ostani kar pri teh ta enostavnih
al pa tud ne
Jupi dela.
Tile pajacki so pa res super.Å koda, da jih ne morem uporabiti v službene namene.
Eto, tole sem poskusila za Aljaža.
Aljaž v komentarje moraš pa izbrati kopiranje HTML kode.
Radirka, “težava”, ki jo imamo mi je ta, da si strank ne moremo kao izbirati. Ma, ne vem težko razložiti pa načeloma bi lahko stranko tudi znogirali, a vseeno je nekaj zadržkov:
1. lastnik podjetja nisem jaz in moji šefi so v Ameriki in včasih je malce težko razložiti, zakaj sem nekomu na glavo zvrnila škaf vode
2. naše podjetje je sicer prodajno a po dugi strani smo neke vrste podpora in določeni ljudje so MUST pa naj so še tako problematični
3. Itak pa so vsi spori relativni in obe stranki imata nekaj prav in nekaj narobe in sama vem, da je včasih bolje uporabiti taktiko Sekundka
in
4. naš primer je že imel epilog: sicer s pomočjo še ene stranke s katero se dobro razumem, smo prišli do tega, da sta do mene prišla še 2 neuspešna klica, nato pa SMS: “Daj pokliči me, ne bova se kregala, je vse ok, samo pogovoril bi se rad”
Tako se govori! 🙂 Sem poklicala in pogovor je stekel, bilo je nekaj nesporazumov, pihnilo mu je in uporabil napačne argumente in pristop, je priznal in se opravičil.
No, v bistvu sem bila na koncu bolj srečna, kot če spora ne bi bilo, kajti na ta način se je on rešil kar nekaj frustracij, ki nikoli ne bi prišle na dan, jaz pa sem jih lahko slišala, kar bi (najbrž celo je) v drugem primeru krožilo vsepovsod, le na pravem naslovu ne bi nikoli pristalo.
Jaz pa sem prebrala in moj odgovor je etika. Taki ljudje niso etični in se jim je potrebno izogniti. Vsi v poslu in privatno kdaj potrebujemo kakšno uslugo. Usluga pa se dela brezplačno, torej ne smeš zahtevati, da ti nekdo vrne z nečem drugim. Torej usluga je nekaj, kar ti lahko nekdo naredi brez škodie oz, da bi imel kakšno obvezo in usluga je kristalno ločena od stortve, in od golufije, bližnjice, izsiljevanja, napake pri delu,…..mislim, da je to bistvo, ki bi ga lahko poimenovali roka roko ne umije. Mogoče brez veze klobasam…smeški so pa res dobrii.. Pri ne etičnih ljudeh pa res ne pomaga nič. Zmagovalec je tisti, ki takega čloeka enostavno nigia, ni vredno računati na kakšno poslovno škodo, tak promet se hitro nadoknadi.
Sem vedela, da ti bodo všeč 🙂
En prijatelj mi je poslal enega takšnega v mailu … pa sem morala tudi jaz izvrtati kako jih spraviti v moj virtualni svet.
A postopek vnašanja vsaj za tiste, ki ne uporabljamo Internet explorerja niti ni lahek … ampak jaz se nisem vdala in eno noč ….no, ne čisto celo 🙂 posvetila temu.
Več o tem ti bom napisala v mailu.
sej si sploh nisem natančen prebral, sam kje si pa te smeškote dobila???
Enkrat sem na netu našel odličen plakat v ta namen. Pisalo je “ÄŒe stranko pustiš dovolj dolgo čakati na telefonu, bo slej ko prej obupala”. Sicer pa, ne vem če ti telefon omogoča, imam jaz v imeniku skupino IDIOTI. Tukaj se jih je znašlo že kar nekaj. In vse kar dobi nazaj je Tu-tu-tu-tu.
Je pa res, ponavadi te tisti ko hoče mimo vrste največ in potem mu greš ti na roko on pa pizdaka nazaj. Eh, šparaj živce za familijo. Å koda energije za tak folk.
Takega bi pa tudi jaz na gobec. No ne v živo, vizualizacija bi bila pa zelo živa. 😀 Ajde, nič ne rečem… včasih se splača poskusit srečo in probat, če ti rata kaj spraviti skozi. Samo obsedenost in grožnje so pa waaaaay over the line.
Si pa predstavljam kakšne volje si. Zadnjič enkrat sem jaz prišla približno taka iz službe, ker so me zasuli s sto stvarmi in ko sem po desetih urah hotela it, so mi naložili še stoprvo. Pa slabo sem spala, megla je bila, ni se mi dalo službeno v Maribor pa še kaj. No, pa me je Mitja pustil besneti in se mi je smejal, ker sem baje srčkana, ko takole rohnim in so vsi vsega krivi. Meni je njegov smeh pomagal, da sem se na koncu razvedrila. 😉