Kategorija: Sveže

pod tole Janovo sporočilo ….. no, zame velja le za popoldne …upam, da bo jutri konec.

Toliko lepega imam za napisati, da je kar preveč in se zato sploh ne spravim k pisanju. Namesto naših super počitnic opisujem razne filme in puščam komentarje na blogih drugih …samo k zapisu našega dopusta se pa ne spravim.

Na dopust se mi (to smo vedno moj Tomaž, moj Jaka in jaz) zadnja leta vedno odpravljamo v dveh delih: prvo polovico takoj na začetku počitnic in drugo polovico na koncu počitnic. Vsakič si za to dodelimo dva vikenda ter teden med njima ….torej 9 dni.

Na ta način služba ne trpi preveč, saj je včasih kar stresno, če oba hkrati zapustiva isti tim, ki že tako ni astronomsko velik, tako pa tistih 5 dni za tiste, ki v službi medtem garajo, hitro mine.

Po vrnitvi naju ne pričaka gora “težav” in lahko se vrneva na delo, kot če bi bila le na krajši poslovni poti.

Na ta način se počitnic veselim dvakrat. 🙂 🙂 Jeee! Pričakovanje je namreč meni najlepši del počitnikovanja.

Vmesno obdobje, med počitnicami, veliko hitreje mine, saj sem po prvem delu ŽE zrelaksirana, hkrati pa Å E zrem v prihodnost z velikim pričakovanjem.

Najlepše pri vsem tem pa mi je, da si na ta način vedno privoščimo tak in tudi drugačen dopust. En je obvezno nekakšno popotovanje in spoznavanje tujih krajev, drugi pa je tisto tipično poležavnje na plaži. Čeprav v Lignanu (jap, tja bomo šli tudi tokrat) tudi tega ravno ne počnemo. Raje ždimo v senci, hodimo na sprehode, se družimo, pogovarjamo, kolesarimo, igramo tenis, pijemo kavice ……

No, in prvi del je ŽE minil. Zaenkrat le par fotk ….ostalo sledi.

Že res, da gre večini na živce, če se nekaj MORA, ampak meni je vseeno všeč, če me nekdo izbere in me določi za nadaljevanje verige.

Tudi jaz izberem in določim tiste, ki so mi všeč, ki jih rada berem, o katerih bi rada izvedela še kaj več in zato tudi takrat, ko nekdo izbere mene to vzamem, kot kompliment in ne kot nadležno nalogo.

Tokrat je klub izbranih manjši: 5

Je že res, da je 7 bolj kul in srečna in oh in sploh, vendar pa je 5 točk in 5 blogerjev za marsikoga lažja naloga. Zame lahko izbirate tudi takšna štvila kot je 21 ali 33 🙂 …npr, 33 zadev, ki vam gredo na živce.

Tokrat sem bila izbrana od Martine, preko Rozazvezdice ter od začetnika te verige Mihe …oz. niti ne vem, če je on začetnik, saj se je podobna zadeva že videla pri Kašparju in Sinici . Spet zanimiva pot, saj sem za Martino izvedela šele pred nekaj dnevi, ko je na mojih 7 naključnih link pustil nek Blaž. Kar tako mi je poslal trackback, ker mu je baje v oči padla moja nasmejana faca, ki jo objavljam na prvi strani svojega bloga. Martina je njegova punca. Rozazvezdica in Miha pa …. ja, ne vem in ni pomembno, bistvo je, da od sedaj naprej poznam še par novih blogerjev. 🙂

Sanje, ki naj bi bile uresničljive? Temu jaz pravim življenski cilji. Kakšne sanje neki! Ja, ja, saj tudi jaz sanjam, ampak ponavadi se v budnem stanju svojih sanj ne spomnim več in tako ali tako je to ponavadi kakšna traparija v obliki letečih paradižnikov ali rib z nogami na svojih plavutih in glede na to, da niti slučajno ne vem, če to prinaša denar ali ljubezen, o tem res ne bi pisala.

Sanjarjenja? To je tisto z odprtimi očmi in pri polni zavesti …. tisto, ko k tebi prihaja George Cloney s polnim naročjem rdečih vrtnic …..oooo, ….. teh (pa ne vrtnic in ne Georgov) 😉 sem imela in jih imam še vedno na tone. Ampak z leti sem ugotovila, da samo sanjarjenje ni dovolj in da je treba takšne zadeve zapisati in jim poleg tega zraven prilimati kakšen datum. Tako sanjarjenja postanejo cilji in imajo večjo možnost za uresničitev.

Sicer pa sem o tekstu na temo “moji neuresničeni cilji” že razmišljala, tako da je tale veriga le ena oblike brce v rit z nekaj dobrimi okvirnimi napotki, da ne bom po svoji stari navadi pretiravala in zapisovala 45 idej, ki jih želim uresničiti.

1. Od vekomaj si želim štirih frocov otrok. Ne, ne bo uspelo in to res ne more bit več moj cilj. Tako je bilo, da nama je pri mojih tridesetih končno le uspelo dobiti našega Jako, sedaj se trudiva še za kakšnega bratca ali sestrico pa nas čas počasi prehiteva. 🙁 Torej tukaj bom da se držim pravil zapisala, da so danes morda uresničljive sanje – še enega otroka …pa naj beseda meso postane 🙂

2. Zelo rada komuniciram: govorim, klepetam, pišem … tudi poslušam 🙂 , berem in s tem povezane so moje naslednje sanje-cilji. Želim dokaj dobro govoriti in poslušati 🙂 vsaj 7 (naj bo spet 7) tujih jezikov. Sedaj mi 2 ne delata nobenih težav, 2 še kar obvladam, enega malce na pol …no, na petino 🙂 tolčem, ostalo me pa še čaka.

3. Rada bi vozila motor. Pravzaprav si želim “taveliko” Vespo. To je moja želja od majhnih nog naprej. Toliko sem blebetala o tem, da mi je mama že za odličen uspeh v OÅ  obljubljala, da bomo nekaj zrihtali na to temo. Pa ja! Itak ni bilo denarja pa še Vespe se takrat itak ni dalo kupiti pri nas ….. jap, odlična sem pa bila. Ma, ne vem, kaj sem takrat dobila …najbrž kakšno rusko uro. Po končani gimnaziji sem si sama kupila Tomosov automatic in z njim vozila tudi ob dežju in snegu. Potem pa sem postala že resna teta in prešla na avtomobile. Danes me vsake toliko časa zamika, da bi motoristične sanje uresničila, vendar me je po drugi strani strah, strah pred prometno nesrečo. Ja, v mojih letih pred željo po avanturi, postavljaš varnost, družino, zdravje …. Mogoče, mogoče …bolj za hec in za potrditev, kot kaj drugega.

4. Fotografiranje. Od nekdaj rada fotografiram …ampak v mojih časih ..uf, tole zveni kot govor moje babi, ki je živela v času 2.svetovne vojne …no, vseeno, v času moje mladosti ni bilo niti toliko denarja za kakšne fancy fotoaparate, niti ni bilo v navadi, da bi bil v družini več kot en družinski aparat …. pa seveda, če nisi bil lih tip in se blazno eksponiral v fotografskem krožku in sam razvijal slike, si filme nosil razvijat v Foto Tivoli, kar pa je bilo muchos denarja. Zato smo pred pritiskom sprožilca malodane sestankovali o smiselnosti posnetka. Prvi fotoaparat sem dobila ….reci in piši….. za svoj 30. rojstni dan. Canon 300N ali nekaj takšnega. Od tistega trenutka so bila potovanja povsem drugačna in vsake toliko časa sem imela preblisk, da bi odšla na kakšen tečaj fotografiranja. Ja, bom, ko bom velika 🙂 Sedaj imamo digitalca. Juhu! Spet Canona. 500D tokrat. Sedaj nanj, še bolj kot jaz, pritiska tudi Jaka. Od nedavnega pa je Jaka s fotografijo dobesedno zastrupljen. Žiga mu je povedal za Cirila Jazbec-a in od trenutka, ko je videl Cirilove fotografije, jaz do fotoaparata ne pridem več. Mislim, da je napočil čas, da kupimo en aparat še Jaki, potem pa se skupaj vpiševa v en tečaj fotografiranja. Tako bo ena od mojih sanj lahko kmalu uresničena.

5. Biti vitka, fit in zdrava. Nalašč sem dala vitka na prvo mesto, saj ne želim svetohliniti in pisati naj mi prihodnost nameni le obilico zdravja pa bom srečna in zadovoljna ….. pa zdrava zaenkrat itak sem. Želim biti tudi suha. Vedno, od nekdaj. Koščeno suha. In k “vitki želji” sem pripisala še fit in zdrava, kajti ne želim biti shirana, posušena in anoreksična, ampak zdravo suha s pravo mero mišic. Hmja, te sanje počasi postajajo sanjarjenje in se vedno bolj oddaljujejo od cilja 🙁

Kdo naj nadaljuje? Blaža Kosa, mojega Jako in Marka Crnkoviča ne bom več izbrala, saj so vljudno ignorirali povedali, da jim dol visi za verige. Recimo, da se je Žiga vljudno potrudil, ampak zelo jasno povedal, da mu teh stvari ni mar, torej ga ne bom določala v drugo, Fetaliju pa recimo, da mu je oproščeno, saj v tretje pisati na isto tematiko, je res naporno.

Peter Lamut, Dejan Murko in Bastjan so na 7 dejstev tako lepo odpisali, da jih je treba namočit še v to, kajne?
Potem pa še mojo zvesto blogersko prijateljico Val … pa Sunshine .

Ej, ful bi jih še imela pa ne smem vseh “ponucat” ….lahko vam pa namignem da me zanima še Ateistek, Blitz, Had, Hirkani, D-mashina, Ervinator, Lil’mya, London, Maki, Milan’che, Kreg, Pina, Peter Kamnicar, Tjaša, Človek ….pa najbrž je kje še kakšen, ampak se ga zdaj po najboljši volji ne spomnim 🙂

Berem že nekaj časa 7 naključnih. Niti ne vem kdo je začel …mislim, da sem najprej brala pri Sunshine, prikimavala Hadu in se res od srca nasmejala Fetaliju. Mene pa nihče ni hotel izbrati 🙁 dolgo, dolgo. Pravzaprav sem opazila, da so nekateri pisali že o tem, da so res že VSI bili izbrani in ni nikogar več …. pa so, so, le da so očitno bralci blogov “zaprti” v svojih krogih podobno mislečih. Jaz pa žalostna, ker se noben ne spomni name …no, gurala se pa ne bom.

In tako imam danes iz finferja drobiž. Jutri namreč odhajamo na počitnice, nimam prav nič spakiranega, za 7 veličastnih pa sta me danes določili kar dve. Ja, ja, saj vem, da zdaj sem pa v redu, ko že primanjkuje materiala :). Najprej me je določila Dr. Filomena in mi hkrati pobrala še nekaj “mojih”. Ateistek, Val in Peter so tisti, ki bi jih tudi jaz zagotovo dala na seznam, nekaj ur za tem pa me v isti šmorn vtakne še Proserpina.

Naj zdaj 2 x po 7 pišem?

1. Če se opišem glede na delitev v 4 osebnostne skupine (kolerik, sangvinik, flegmatik, melanholik), sem močan kolerik, ki vedno želi imeti zadeve narejene po svoje, ne prenese sivine in vsako stvar takoj postavi na črno ali belo mesto, kar v negativo rezultira tudi v smer nestrpnosti. Na srečo imam vmes primesi sangvinika, ki rad maha z rokami, obožuje barve, veliko govori …..ja, tudi veliko piše, skače iz teme na temo in izgublja ključe in podobne pritikline.Tudi nekaj melanholika se najde v meni, saj imam rada stvari na seznamih, moti me razmetana soba, CD-ji morajo biti razvrščeni po nekem sistemu in vsak mora biti v svoji škatlici, zobna pasta vedno zaprta, majice zložene po sistemu: kratki skupaj, brez rokavov skupaj, dolgi skupaj … Ne, flegmatika pa v meni ni niti sledu.
2. Ne maram alkohola. Prav nič me ne gane in raje imam žur brez, kot žur z.
3. Prisegam na večno ljubezen. Naj bo to vzgoja, razmišljanje ali romantična duša, vendar nekako sledim napotkom moje babi, ki je govorila naj si najprej moža dolgo in temeljito izbiram, nato stestiram, potem poroka ….. pa naj se upiram vsem težavam in skušnjavam in teram do konca. In gre, zaenkrat in zadvakrat gre. O, saj včasih grmi in se bliska, vendar po prvotnem sedemletnem testiranju, danes ni dvoma, da deluje 😉 ….že 24-to leto.
4. Ne maram dotikov ljudi, ki niso moji bližnji. Tisto; kolega v službi razlaga štos, zraven pa se mora najmanj 10x dotakniti moje rame ali noge ….. neee …. še huje, če moram ob praznovanjih poljubiti in objeti polovico dvorane …. še huje, če kolegica preučuje računalniške trike, medtem pa skorajda sedi v naročju mojega moža ….. Aja, to nisem več jaz 🙂 …ok, tudi to me moti!
5. Fobije; ja imam nekaj takšnih napol in celih fobij. Pred leti se je Ljubljana malce bolj tresla, kot je to v navadi, mi smo živeli v stolpnici v 11. nadstropju in jaz sem še nekaj let po tem pogledovala po tekočinah v kozarcih, če svet okrog mene res miruje. Res, bila sem obsedena od strahu, da se ponovno približuje potres. Ob potresu, jaz nisem prava ….. samo letim ven, ne gledam ne desno, ne levo. Bojim se pajkov. Itak. Ampak teh tako na pol. Če sva z Jako sama v šotoru in po njem leze velik grd pajek, Jaka kriči bolj kot jaz …ja, takrat zamižim, zagrabim robec in primem pajka ….kaj pa čem? 😉 In pa konjev se tudi bojim. Ja, saj grem do lepega konjčka …in jasno, nič mi ne bo naredil …..ampak, pustite me, da jih gledam le na fotkah, ja?
6. Spim v nogavicah. Vedno! Pozimi, poleti pri 40 stopinj celzija …kadar hočete. Se zgodi, da zgoraj brez, spodaj pa vedno Z. In da ne boste mislili, da so to kar neke nogavice …..ne, to so konkretne volnene “spalne” nogavice, ki gredo povsod z mano. Tomaž mi je prva leta govoril, da sem psihično šuknjena in naj se tega odvadim. Danes razume, saj meni kri do stopal žal ne pride. Res, četudi švicam v glavo in vrat, noge so mrzle, kot led.
7. Rada imam modo in moj okus je malce ….hmm ….ni čisto tipičen, bi rekla. Npr. lani je bila barva mojih las nekaj med svetlo roza in vijoličasto, okrog riti si zavijem ruto in imam občutek, da sem kul, obujem par čevljev v različnih barvah …tako, da kupim par v zeleni in par v roza barvi, potem pa nataknem levega od zelene in desnega od roza kombinacije, …… da o barvah, ki jih znam hkrati navleči nase niti ne razpravljam.

Koga naj uturim v tole?

Definitivno Jaka …moj mali, ki pa bo na tole verigo počakal vsaj 1 teden, da pridemo z dopusta

Pa Žiga, ki je itak kriv, da sploh pisarim

Pa Fetalij. Å e enkrat …je rekel, da ima še na zalogi 🙂

Pa še Bastjan, Peter Lamut, Dejan Murko in Blaž Kos, da v tole godljo zvlečem še resne mlade podjetnike.

Pa upam, da je jasno, če tega resno ne vzamete, da solata 7 let ne bo v glavce zrasla 🙂

Nekaj ur kasneje popravljam: Bastjan je poniknil pa itak ga je že Sunshine namočila … pa mogoče še kdo, tako da bom namesto njega dala raje Marka Crnkoviča. Naj še on poizkusi, kako je to, če gre veriga naprej 🙂

Bila sem tam! In se preko vikenda jezila, ker nisem imela dostopa do interneta in je prispevek moral še malce čakati. No, pa smo lahko zato nedeljo brezskrbno preživeli v naravi.

Sicer pa nad Blogresom navdušena. Najbolj nad samo idejo organizirati srečanje ljudi, ki se sicer “skrivajo” v svojih virtualnih kotičkih. Spoznala sem nekaj ljudi, ki sem jih pred tem poznala le po pisani besedi, videla nekaj tako ali tako splošno znanih fac, pridobila nekaj znanja, ki bo tako ali tako hitro izpuhtel, predvsem pa preživela zanimiv dan v družbi svojega “starega” tudi blogerskega prijatelja Žiga Vavpotiča, …to je tisti, ki je kriv, da sploh blogam in tisti, ki mi je na dogodku nudil tisto meni nujno potuho, da se v množici neznanih ljudi ne počutim izgubljeno.

Naš Jaka je po celotedenskem bolezenskem ležanju in borjenju s slabostjo, soboto raje izkoristil za malce igre v naravi in se je na Blogresu pojavil šele med govorom Marka Crnkoviča o etičnem pisanju in bil nato sam nase jezen, ker se ni pojavil že prej. Tistih zadnjih nekaj minut govora Marka, ga je kljub njegovim enajstim letom, navdušilo in mi ja kasneje nažiral, zakaj se na delavnico nisva raje prijavila na tisto Markovo ….

Opravičujem se Maši, ker sem jo ob njenem prijaznem pristopu malce čudno gledala, saj mi je bilo neprijetno reči, da ne vem kam naj jo umestim. Bolj ko sem razmišljala, bolj se mi je zdelo, da Maša = Sunshine. Doma sem preverila in točno tako je. Oprosti, Sunshine –naslednjič bo bolje in te bom že povprašala po Fužinah, salsi in morda celo po otrocih ☺

Bežno srečala Had-a, Milan’che-a, Big Gigant Head-a, Dajano in Katjo …. vse ki sem jih poznala že iz debate, ki jo je ravno za namen predavanja na Blogresu, nekaj dni pred tem organiziral Valicon.

Predvsem sem vesela, da sem spoznala Herrca in Rajka iz e-dnevnika, ter osebno spoznala novinarko Žurnala Ano Gajič, ki pa je ravno dan pred tem objavila članek o Blogresu in blogerjih in k temu pridala tudi mojo izjavo o bloganju ….. in pa spet srečala Petra …… Petra, ki sem spoznala že na državnem prvenstvu v direktnem marketingu in še od tistih časov v zraku stoji zaobljuba, da se dobimo na pijači, kajne, Peter?

Iz slik na blogih sem razpoznala DrMagnuma, Žiga mi je namignil kdo je Danilo , vendar si nekako nisem upala pristopiti in cukati za rokav …. za vse ostalo pa hmmm ….. ne vem.

Med tistimi, ki so na Blogresu najbrž bili, mi je žal, da nisem uspela spoznati nekaj tistih, ki jih redno ali občasno spremljam preko njihovih zapisov; Buba Å vabe, Deusexmashina, Fetalij Tyschew, ki je očitno za svoj post posvčen Blogresu bral prispevek mojega sina 🙂 , Hirkani, IrenaSirena, Ninamalina, Samuelion, Smeh, Tjaša, Človek …. pa Tomaž Kovačič, ki sem ga namerno zapisala zadnjega, saj je zelo lepo in precej objektivno pisal o celotnem dogajanju na Blogresu. Jaz ga pačne bom povzemala, morda le to, da mi je strašansko žal, da sem pri Barbari Kvas predavanja za nekaj časa zapustila …ah, postalo mi je malce dolgočasno in se vrnila tik pred delavnicami ter s tem izpustila sila zanimivo predavanje (tako pravijo) o pravnem aspektu pri pisanju bloga.

Od delavnice sem veliko pričakovala pa odnesla zelo malo. Sama nisem imela pojma in sem se med hitrimi klikanji itak izgubila ….najbrž je bilo še nekaj takšnih, kot jaz. Vsi ostali, ki pa so o oblikovanju spletnih strani že imeli kaj pojma pa so se definitivno strašansko dolgočasili. Morda bom sedaj na povzetkih lahko razumela kaj več.

Pa tisti, ki jih morda Blogres ni zanimal in jih tam ni bilo, jaz pa sem si srčno želela jih tam srečati: Aleš Lisac in Blaž Kos od tistih, ki jih poznam …. med meni še osebno nepoznanimi pa Valentina, …pa kje si bila??!! , Ateistek, D. Murko, 40 zelenih slonov, Aleš Čerin, Bunny, Kavelj 22, lagrangeya, Kameleonka, Kristina, lil’mya, Maki, Mitja Mavsar, Nora, Peter Lamut, Safet, pa Bastjan, Ervinator, London, Tadej Zupančič, za katere razumem, da jih ni bilo tudi na tako pomemben dogodek, kot je prvi slovenski kongres blogerjev …ups, Ervinator, “dnevnikarjev” ali kako naj to zapišem 🙂

Žurko sem izpustila. Se ve zakaj. 😉