Tekmujem v državnem … pazi: prvem 😉 državnem prvenstvu v direktnem marketingu! Super stvar, res! Prijavila sem se bolj za hec, kot ne, saj o direktnem marketingu nisem imela blage veze, nagrada za zmagovalca pa me itak ni prepričala. Zmagovalec ima namreč 6 mesecev možnost prevažanja z mazdo MX5 …to je una cabrio. Saj je super veter v laseh in majhen, luškan in okreten avto, nič ne rečem, ampak jaz vozim svoj sanjski avto Mini Cooper. Toliko časa sem si ga želela, da je moj dragi mož končno popustil in mi pustil si ga kupiti ;). Torej, če (ko) zmagam bi morala mojega minija za 6 mesecev zapostaviti, to pa ne gre!
No, če dobim mazdo MX5 na uporabo, jo bom pa dala na uporabo Tomažu, saj bo na njej itak pisalo “V tem avtu se vozi prvak….” Prvak, ne prvakinja! Ne vem kaj je Aleš Lisac, ki je organizator tega tekmovanja mislil, ko je tako sigurno in mačistično zapisal tak stavek na ta avto 🙂 ?
Torej, bolj kot avto me zanima cela pot in pa dosežki, priznanja in pa zmaga, seveda 🙂
Naslednje leto bo drugo državno prvenstvo v direktnem marketingu in jaz bom svojo tokratno izkušnjo komentirala drugače, kot udeleženci resničnostnih šovov npr. komentarji Emila iz zadnjega Bar-a so bili v stilu “Lepo je bilo …krasne izkušnje, krasni prijatelji …..ampak naslednjič pa ne bi sodeloval v nobenem resničnostnem šovu več“.
Jaz pa bi sodelovala na vseh prvenstvih v državnem marketingu! Super izkušnja, saj se preko konkretnih nalog največ naučiš. Za vsako nalogo, ki sem jo dobila, sem razmišljala po več dni, se ukvarjala z njo, brala komentarje Aleša Lisca o podobnih prodajnih pismih, pregledala kup starih Podjetnikov in prebrala vse članke Aleša Lisca v njih, prebrala knjigo Josepha Sugarmana ….skratka ukvarjala sem se s tem in se tako ogromno naučila.
Na začetku nas je bilo več kot 70, počasi so odpadali in ravno danes sem izvedela, da sem se uvrstila v naslednji krog tekmovanja, kjer nas je le še 8.
Bravo jaz! Res, prav ponosna sem sama nase, saj niti slučajno nisem mislila, da se bom uvrstila tako visoko. Tisto prej o zmagi je bila čista šala.
Kar pa mi je nadvse zanimivo je to, da je bilo nas žensk v prvotni skupini 70-ih, le peščica. Aleš bo to bolje vedel, ampak mislim, da nas ni bilo več kot 10. Sedaj nas je med prvih 8, kar polovica ženskega spola. Torej najprej okrog 15% od vseh prijavljenih in sedaj 50% od vseh, ki so še v igri.
Torej Aleševa teza, da je pomembna dolžina ne drži vode. Me ženske se z dolžino pač ne moremo ponašati, zato pa ta primanjkljaj nadomestimo s tehniko, kajne?
Sicer pa moram priznati, da sama očitno …morda le podzavestno …poleg tehnike, stavim tudi na dolžino, saj je moje prodajno pismo segalo kar čez 4, če ne celo 5 strani. Z Alešem se ne morem primerjati (njegovo je segalo čez 10 strani), vendar mislim, da je bilo med vsemi 16 tekmovalci, ki smo imeli vsi za cilj enako nalogo z rahlimi razlikami v pristopu (že vnaprej določenimi), moje vsekakor med najdaljšimi, če že ne najdaljše.
Vas zanima rezultat?
Za Aleševo pismo ne vem, bo najbrž rezultat objavil sam, za vse ostale pa vem, da je moje očitno očaralo največ potencialnih kupcev – torej tistih, ki so se odločili prijaviti se na seminar.
Nauk je torej, da imajo očitno moški prav, ko nam ne verjamejo, da dolžina ni pomembna.Ta primer je živ dokaz, da kombinacija tehnike in dolžine podira! 😉
Hey! Cestitke najprej k uvrstitvi med osem najboljsih! A ne tekmujete to v skupinah btw? No, ni vazno. Mene ni toliko presenetil velik delež ženske populacije med vsemi finalisti, čeprav to najbrž še ni grand finale. Ne rečem, poznam nekaj fantov, ki so super duper dobri v marketingu, ampak poznam pa še več punc:-) Kar se pa tiče pomembnosti dolžine pa je to nekako večna uganka. Od moških se s tehniko hvalijo tisti, ki se z dolžino pač ne morejo:-) Itak pa je to pravilno…vedno moramo pudariti svoje prednosti, ne slabosti!