Dec me res že dolgo ni jezil ….. no, ajde vsaj tako močno ne, da bi se mi še nekaj ur po tem kadilo. A na vsako leto in pol se spodobi, da se baba preveč ne razvadi, a ne?
In kaj sem tokrat ušpičila?!
V naši družini imamo osebne lastnosti lepo porazdeljene. Mož je lep, pameten, natančen, redoljuben, redoljuben, natančen, natančen, redoljuben … jaz sem utrujena, tečna, površna, tečna, tečna, površna, … naš mali pa zabaven, neobremenjen z malenkostmi, bister, poln energije, … aja pa pameten in lep po atiju.
In jasno je, da jaz izgubljam denarnice, pozabljam kje sem parkirala, izgubljam ključe, pozabljam mobitel doma in moj dragi ima poleg vseh življnejskih težav, na svojem puklu še skrb zame.
In danes zjutraj, ko se midva sangvinično obupno stresni par – Jaka in jaz, končno in spet v zadnjih minutah, gužvava oprtana s 400 torbami, skozi izhodna vrata našega doma, opazim, da je moj natančni mož v vratih pozabil svoje ključe. Oja, se zgodi tudi najboljšim.
In ker jaz površna in zgubljena dečva to prav dobro razumem, se ne razburjam, vtaknem ključe v svoj žep, hkrati pa že kličem svojega natančnega možička. Iskreno odkrita mu razložim, da ga kličem ravno zato, ker vem, da sem zbrkljana in zmedena in znam pozabiti, zato naj me ON, vir vsemogočne natančnosti in redoljubnosti, opozori, da mu ključe predam, kajti zvečer jih bo najbrž rabil.
Sva se videla? Ja, celo dvakrat se je oglasil v moji pisarni. In? Ja, ne vem … jaz sem na ključe seveda pozabila.
Ob 7h zvečer me besno kliče1 in se ves penast dere v telefon, češ kaj mislim baba zmešana, da mu nisem dala ključev. Aaaaa? Halo?
Drugič jih bom vrgla v odtočni jašek pa se naj sprašuje kje jih je izgubil, hudič frdamani!
- on v Sostrem, jaz na Brniku [↩]
jaz sem jih že začeka ignorirati v pripombah na moje obnašanje…in sem si vzela pravico v svoje roke in moram rčei ,da je prijetno, ko lahko rečem, da ne dam svoj ba in spoštovanje raste z mojo finančno močjo v družinskem proračunu.. mami je lahko taka, ker ima tako stresno delo in mi smo šli lahko na take počitnice…nehajta…ja ja, nisem si milsila, da bom to kdaj doživela. lp Radirka
ah, bemti, vidi se da sem že v letih, da že črke slabo vidim… 😀
@Peter; o “držanju z mano” sem pisala Petri, moji stari (po dobi, ne po letih 😉 ) prijateljici, a je lepo slišati, da tudi ti držiš z mano 🙂
Glede na to, da midve nisva v krvnem sorodstvu, sta brata tečna, vsak na svojem področju. Btw se že pregovarjamo okoli krompirjevih…..mi tud sreča kitajskih številk nič ne pomaga 🙂
itak da držim s tabo, saj zato sem pa omenil šeškanje…for your own good (pleasure)…glede na to kako dobro se s tvojim razumeta si opravičena do šeškanja… 😉
@Petra; ej, najprej se celo večnost ne oglasiš, potem ko pa se, pa ne držiš z mano 🙂 !
@Karmen; hvala, to je bil moj namen, saj se skozi dobro voljo drugih, tudi lastna jeza razkadi.
@Krena; itak vse ostane v družini in očitno sva midve s poroko pridobile tudi vse lastnosti ene druge in obe postali tečni in zblojeni 😉 ali pa sta si brata tako podobna in sta si oba našla podobni zblojenki … ali pa … ah nič, ne, ne, to pa ne more biti, da sta morda brata podobno tečna, a ne?
@Mojcej; a si mu jih zaplenila, ker si že vnaprej vedela, da bo tako, kot je pri nas 🙂 ?
@Peter; A če me da čez koleno, potem naj bi bila zadovoljena? A tako vi pri vas doma delate? 🙂 Hmja … ne vem, če ne bi pri nas malce v temo brcnil s takšnim načinom zadovoljevanja. 🙂
A kako v službi? A ni to tipična lastnost, ki jo mora imeti vsak šef že pred sprejemom v službo? Ajde mogoče ne ravno površna, ampak glede na to, da sem tako močno tečna, se mi tudi površnost oprosti 🙂
naj te da čez koleno in po riti, mislim, da bosta vse in takoj rešila, pa oba zadovoljna, ti pa še zadovoljena. 😀
“jaz sem utrujena, tečna, površna, tečna, tečna, površna,” – kako pa to funkcionira v službi (a nisi celo na nekem vodilnem mestu)?
tudi imava ravno tako razdeljeneosebne lastnosti, s to razliko, da moj svojih ključev od doma sploh nima…
HUDO znano!
Hahahaha, ta je pa lušna. Prva si, ki me je danes spravila v glasen smeh, hvala 🙂
Kriva si, ni kej:)