Babica z insekticidi ubila vnukinjo, druga vnukinja v kritičnem stanju.
Na Hrvaškem, nekje blizu Splita sta na obisk k babici prišli dvukinji. 10 in 6 let. Srbela ju je glava, babica je mislila, da imata uši, zato jima je glavi oprala. Pri pranju je pomotoma namesto šampona uporabila insekticid. Punčki so kasneje odpeljali v bolnico, za starejšo je bilo žal že prepozno. Babica je kasneje poskušala narediti samomor. Grozno kajne?
Pred nekaj dnevi je kolega bral Delo in se zgrozil nad člankom, kjer je nekdo v vročini na prkingu v avtu pozabil otroka. Tudi ta zgodba ima tragičen konec.
Tretja zgodba se je dogajala skoraj v našem sosedstvu. Sicer mineva že kakšno leto, če ne že več od tega dogodka, a prav ta dogodek me vsak dan, ko se vozim domov, spomni kako ozka je meja med življenjem in smrtjo. Pozno poletje, visoka trava, kmet ki se je s kosilnico odpravil v košnjo in dva fanta iz sosesdstva, ki sta visoko travo izkoristila za igro skrivalnic. Za enega od njiju se je igra končala tragično.
Zgodbe, ki me pretresejo. Zgodbe, ki mi na lica poženejo solze, čeprav na lep sončen dan sedim v lokalu in ob tem srebam svojo priljubljeno kavo. Zgodbe, ki imajo za seboj zagotovo še nekaj drugih prav tako žalostnih zgodb. Se je res končalo tragično le za tiste, ki so umrli?
Solze, ki mi tečejo po licih so pravzaprav namenjene tistim, ki so preživeli. Babico, ki je pomotoma vzela napačno flaško, starša, ki je imel morda težave v trgovini, kamor je mislil na hitro skočiti in pozabil na otroka, kmeta, ki pravzaprav ni zakrivil ničesar, le to, da je bil TAM, starše, ki se najbrž milijonkrat sprašujejo, če bi bilo drugače, če bi takrat …….
Majcena napaka, napaka ki jo lahko naredi kdorkoli od nas … in ….
Ni kaj, dogaja se neprestano, po večji ali manjši neumnosti alki malomarnosti. Večina nesreč se zgodi zaradi ene od teh dveh stvari ali zaradi obeh. Razen naravnih, seveda. Pazite nase in ne obsojajte drugih…
Srečno!
Dobro to krena tako je treba.
Ja, saj vem, to je bilo v razmislek. Ampak jaz nekaj časa po takih informacijah malo pretiravam z pazljivostjo. Joj, pa je treba ponovno preveriti če je plin zares ugasnjen, če je vse zaklenjeno, če se gume na avtu dovolj polne, pa otroke je treba v poznih, beri jutranjih urah čakati, če (slučajno) kličejo za prevoz, na telefonske klice med vožnjo tudi ne odgovarjam, ne le zaradi policajev, sem tudi proti skakanju v vodo (na glavo) itd, itd …. same fobije
Tanka je črta med življenjem in smrtjo. Glede na to, da si na dopustu piši o bolj veselih temah! 🙂