Ne bi delali 8 ur na dan!

Baje je recesija in enim trda prede za delo?!
Baje je mladim ljudem težko najti zaposlitev?!
Baje bo nezaposlenih na tone in srečko bo tisti, ki bo imel za kruh in za mleko?!

Japajade! Ja, na vasi že mogoče, pri nas v Ljubljani so še polne riti …. vsaj kaže tako.

Res je, da sem hudo tečna šefica in o meni kroži glas, da se me je potrebno ogibati v dolgem loku 🙂
res je tudi, da je pri nas treba res delati …. no, to je pa čisto res ….. in res je tudi, da o nas po netu kroži kup predsodkov, ki z našim podjetjem in delom pri nas nimajo niti 5 g skupnega in tako k nam v službo pridejo le člani moje družine, moji prijatelji in najbolj neustrašni in vztrajni.

Tokrat ne mislim ponovno pljuvati proti vetru in ponovno pisariti o tem, da so ljudje, ki se ukvarjajo1 z mrežnim marketingom, bitja, ki imajo eno glavo, dve roki, dve nogi in predvsem srce na pravem mestu. Ne, tokrat ne želim ponovno pisariti o tem, saj mi takšno zagovarjanje pogosteje prinese več slabega, kot dobrega. Nazadnje so me napačno razumeli ravno tisti, ki sem jih v svojem zapisu želela zagovarjati in me skoraj križali tako predstavniki mrežnega marketinga, kot ljubitelji policistov2.

Danes bi pisala o tem, kako svet predsodkov vpliva na tiste, ki iščejo službo.

Pred nekaj dnevi je na moj mail priromal mail dekleta, ki je končalo študij, odšlo za nekaj časa v tujino, sedaj po vrnitvi pa išče prvo resno zaposlitev. Bojda je težko in v brezupnem iskanju je dekle v iskalnik vneslo svoje ime, ob njem pa besede “išče job”.

Na drugem mestu zadetkov se je znašel moj blog s 100 hrvaških let starim zapisom. Dekle mi je ne glede na podatek, da smo ljudi iskali pred skoraj dvema letoma, pisalo prijazno pismo, se predstavilo in vprašalo za možnost zaposlitve.

Naj povem, da na to objavo nikoli nismo dobili nobenega kandidata, nekaj tednov za tem sem na povsem drugačen način ….. preko priporočil prijateljev dobila na razgovor nekaj mladih ljudi, izbrala sem dve dekleti in obe sta še danes pri nas.

Nekaj mesecev za tem pa me neka druga kolegica v našem timu, obvesti da se v njej rojeva novo življenje in da v obdobju nekaj mesecev lahko pričakujemo njeno enoletno odsotnost iz delavnega mesta. Ohhh, spet mukotrpno iskanje novih kadrov, sem pomislila in že v naslednjem trenutku v moj poštni nabiralnik prileti podobno pismo, kot to, ki sem ga prejela pred nekaj dnevi.

Mlado dekle ob koncu svojega študija, je v poznih nočnih urah križarilo po spletnih straneh in naletelo na moj blog. Ne, ta ni opazila mojega zapisa, kjer iščem nove kandidate za zaposlitev. Enostavno prešinilo jo je, da bi si želela delati v podjetju, kjer si šefinja privošči objavljati svoje fotografije s čopki in svečkami za torto v laseh. Ob 3h ponoči je poslala svojo prošnjo, jaz sem jo povabila na razgovor in ostalo je zgodovina. 🙂

Dekle je še vedno naše, čeprav smo jo zaposlili le za obdobje nadomeščanja porodniškega dopusta in je tudi naša mlada mamica že nazaj med nami. Pokazala je veliko dobre volje, zagnanosti in želje po dobrem delu, se z nami ujela … in …. obdržali smo jo …. vedno se najde pot.

Vse kaže tako, kot da smo si bili usojeni, a ni tako. Le malo je manjkalo, da na razgovor, kljub mojemu prijaznemu odgovoru in njenemu prvotnemu navdušenju, sploh ne bi prišla.

Pred razgovorom si je namreč prebrala nekaj nam “prijaznih” forumov, se o nas pozanimala pri prijateljih in seveda povsod dobila obilo “pametnih” nasvetov.

Å e sreča, da je želela stvar preveriti sama!

Å e danes razmišlja in jo jezi, da se v iskalnikih vedno znova naleti na stran osebka, ki je očitno svoje življenje posvetil sovraštvu do Amway-a in Networka 21.

Res ne vem kaj je “stricu anonimnežu” povzročilo toliko gorja, da svoje neprespane noči … ahja, morda pa so to brezdelni dnevi 🙂 …. posveča brezciljnemu in nepreverjenemu pisanju o Amway-u in N21.

  1. tisti, ki se resno in predano ukvarjajo in ne muhe enodnevnice []
  2. ja, ja obstajajo tudi takšni, očitno …. hecam se []