Po radiu sem zaslišala sporočilo, da nas je danes po hudi bolezni zapustil Dr. Andrej Marušič in čeprav na smrt oseb, ki jih osebno ne poznam, navadno ne reagiram čustveno, je bilo tokrat drugače.
Zanj sem skorajda točno pred enim letom slišala prvič v življenju. Bil je drugi govornik na predavanju v Cankarjevem domu, kjer je predaval tudi Zdravko Zupančič, ki me je nekaj mesecev pred tem očaral s predavanjem o retoriki in ker me je k obisku predavanja pregovoril prijatelj, ki me do sedaj s podobnimi zadevami še ni zavedel, sem si to predavanje pač odšla ogledat.
Iz predavanja sem odšla kot njegova nova oboževalka. Kdo bi si mislil, da se bom kdajkoli navduševala nad psihiatrom!
Na predavanju je bil videti zdrav, poskočen, šarmanten, urejen, poln življenja…. skratka niti sledu o bolezni …. danes pa …. življenje preseneča …. sploh, če pomislim, da je bil enakih let, kot jaz.
Dr. Drnovšek, Dr. Marušič, naš dedi …. pa še na sredini leta nismo!!!!
Dr. Andrej Marušič, počivaj v miru!
Pretresena sem. Naj počiva v miru.
Danes sem zvedel še tole:
http://www.delo.si/clanek/61167
YSL RIP!
Ps: Glede dr. Marušiča pa sem napisal tudi na blogu. Odšel je velik človek.
Pred kratkim sem zvedela za njegovo bolezen, res pa je, da je očitno zelo hitro napredovala, tako kot se je tudi pojavila.
Å koda.
Sama sem bila popolnoma šokirana. Å e v sredo smo načrtovali na faksu, da bi ga povabili, da bi nam predaval. Sošolka mu je že celo mail poslala. Potem pa to. Žal smo izgubili enega redkih strokovnjakov, ki je v Sloveniji res dvigoval zavest o samomoru kot vse prepogostem pojavu in se hkrati boril za sprejetje zakonov, ki urejajo skrb za duševno zdravje…