Vse lahko razlagaš tako ali tako … vedno se vse sliši precej verjetno.
Včeraj sem si zvila gleženj. Ej, shit happens bi rekla jaz, a takšnega mnenja ne delijo vsi z mano.
Razen tako jebivetrovskega oz. shithappeinarskega stališča obstaja še kup možnih razlag.
Lahko je spet na delu moj angel, ki se je odločil, da nama z možem prekriža načrte. Jutri sva nameravala vzeti dopust in jo odpujsati v Italijo. Najprej prav na počasi v Ikeo, potem pa naprej do Lignana. Ja, res, kaj veš kaj je ta moj angel videl v prihodnosti?! Morda bi se nama na poti zgodile velike neprijetnosti – ali pa preveč lepega in to naenkrat. To pa naju zlahka zapelje v razvrat – kar pa jasno, spet vodi v samo zgago in kup neprijetnosti.
Ali pa razlaga mojega prijatelja, ki pravi, da bi vsak, ki vsaj malce predihava psihologijo, najprej pomislil na samokaznovanje. Samokaznovanje? Jaz sebe? Zakaj le? Sem bila poredna zadnje dni? Ok, ok, takole bom vprašala: sem bila kaj BOLJ poredna zadnje dni? Ej, saj sem pojedla vse s svojega krožnika. Ja, spet! ??? #$%!!!? Hmja, ja, ja, razumem point – mo go čeee pa res ima to kaj opraviti s samokaznovanjem. 🙁
Mogoče gre pa za zbujanje pozornosti? Ja, ta je še bolj verjetna, kajti ne boste verjeli, kaj vse se dogaja, ko v roke primeš par bergel. Ste že poskusili? Ali pa sprehajanje po mestu z na debelo povito roko? In potem nakup špecerije v trgovini?!
Brez povoja si stara debela in počasna krava, ki spet ne zna dovolj hitro zlagati zadev na tekoči trak, s povojem pa postaneš prijetna priletna (mogoče celo dokaj mlada oz. vsaj mladostnega videza) gospa, ki ji je treba pomagati, z njo malce poklepetati, se ji morda le nasmehniti – Poskusite! Pa ni treba, da v ta namen, tako kot jaz, podstavite roko pod kovinska vrata. Samo zavijte si roko – tako kot malce avantgardni modni dodatek in pojdite na špancir v mesto.
No, ampak tokrat so moj modni dodatek bergle.
Če jih ne uporabljate le kot modni dodatek in vas resnično boli noga, zna biti zadevica malce neprijetna, priznam, a vseeno je učinek na mimoidoče vreden parih auč in ohh.
Npr. meni se je tokrat “zadeva” zgodila ravno v času razprodaj. Si lahko predstavljate težavo, ki jo imam v povezavi s tem?! Si predstavljate, da ravno te dni najdem huuuudo dobre in seveda skontirane hlače? V trgovino moraš iti, drugače ti jih bo kakšna druga babnica speljala izpred nosa, zato pač greš in s seboj vzameš tiste svoje bergle. Vam povem, da je to še “huje” kot ono s povojem … mislim, glede prijaznosti in uslužnosti vseh sovaščanov in ostalega mrčesa 🙂 … najbrž bi mi kakšna gospa s katero bi se morda cufali za isti kos blaga, celo pustila, da jaz uboga para z berglami, le te odnesem v svojo omaro in si tako najdem vsaj kakšno življenjsko uteho.
No, a pojdimo nazaj na razprodajo in k tistim huuudim hlačam. Seveda jih ne morem kar kupiti, potrebno jih je pomeriti. Obešalnik zagrabiš z zobmi – a itak v naslednji sekundi nekdo prileti in ti pomaga, hodi za tabo, nabira obešalnike in ti jih lepo prinese v garderobo. A potem moraš (hočeš nočeš, a se spodobi) svojega pomočnika odsloviti. Zapreš vrata in – potem nekaj časa stojiš in razmišljaš … jah, v rokah držiš bergle in z muko nekako zvlečeš tiste hlače iz obešalnika. Nato tisto razbolelo nogo še nekako stlačiš v hlačnico. A, pozor, hlače naj ne bodo slim fit! Ta opcija zame to sezono zagotovo odpade – no, najbrž ne le zaradi razbolele noge ;). in potem se prava težava začne, ko želiš še drugo hlačnico zapolniti s svojim čvrstim telescem (japajade) in vtakniti v rorček še tisto zdravo nogo.
OK, če se zelo potrudiš, imaš občutek za ravnotežje, trdno držiš obe bergli, nastaviš obe hlačnici hkrati in naenkrat skočiš z obema nogama; hop!
No, to bi morda šlo, a jaz še nisem tam – morda z malo prakse!
Čisto res pa je, da se bergle resnično splača prenašati naokrog! Prisežem! Bi jih kupila kot modni dodatek … potem, ko me ne bo več nič bolelo. In potem grem v garderobo … seveda s pomočjo nekoga, ki nosi obešalnike za mano, zagrnem zaveso, enostavno in hitro pomerim vse … skačem v ene ali druge hlače brez težav, odgrnem zaveso, si nadanem mučeniški obraz, poskušam z zobmi zagrabiti obešalnike – ni vrag, da se spet ne najde kdo, ki bi mi pomagal. Morda mi še kaj primakne pri blagajni, revi ubogi?!
Vam povem, še moj Tomaž je nerazpoznaven. Nosi mi torbico, prinese čaj, stol, odpira mi -. Res je, O D P I R A mi vrata pri avtu (!), celo kosilo mi je plačal danes …ej, pa če to niso nebesa! 🙂 Se mi je zdelo, da sem par zvezdic videla takrat, ko sem padla in letela proti …. nebesom, seveda.
Se res ne bi čudila, če mi tole ne bi zlezlo malce v glavo – še bolj odpornim bi, pa ne bi meni! In potem ti takšna miselnost mimogrede zaide v podzavest (ali kamorkoli že gre iz moje vedno razmišljujoče nafrizirane glavice). In ko kasneje človeka udari tadeprasta, se mal po tleh vrže (podzavest dela, saj veste! 😉 ), mal zvezdic vidi, boli, ampak to hitro mine! Glavno, da je potem svet spet lepši!
Komentar avtorice: hudo sarkastičen spis
Nena, mimika obraza je bistvenega pomena pri vsem tem. Sem na osnovi tega tvojega komentarja šla še malce update-ati svojo zgodbico, saj sem prej izpustila par ključnih informacij. 🙂
ÄŒe imam hlače OBLEÄŒENE? Misl’m mam, ja, saj se nekako ne spodobi brez njih naokoli hodit, a?
Ampak unih iz razprodaje pa nima. Ne, tistih pa po izkušnjah od doma, ko sem se mučila nase natakniti svoje spodnjice in tiste razvlečene stare hlače, nisem šla niti ogledovat. Sem si pa lahko zelo realno predstavljala kako bi izgledalo pomerjanje. 🙂
Ah, olje pa avto … ne vem, no, … moj ne pati tako močno od lepote avtomobila. Bom morala kaj drugega pogruntati, ker odkar ne uporabljam več bergel (sem jih že včeraj v kot zabrisala), je konec kavalirstva. Pa tako lepo je bilo!!!! 🙂
Se pravi moramo biti pozorni, ne samo na bergle temveč tudi na mimiko obraza, ki izdaja ali JE ali NI res :).
Kaj nej rečem? A maš al nimaš hlače oblečene?
Kar se tiče pa odpiranja vrat imam pa rešitev tudi brez bergel in bolečin 🙂 Jaz mojemu rečem, da sem si roke namazala z oljem…v bojazni, da ne bo imel mastnih odtisov na avtu mi pridno odpira vrata…kje se pa spodobi, da so prstki na plehu 🙂