Ampak ne tiste, ki jih organiziramo mi …. no, na tiste gledam pač drugače. Kritično, vidim kako zavesa visi, kako slaba je pretočnost ljudi na vhodih, kako zvočniki škripajo in ob vsem tem pozabim na vsebino. Nekoč sem dobesedno sanjala o tem, da bi lahko poslušala predavanja na temo osebne rasti, a danes, ko imam tega na tone, same vsebine skorajda ne slišim.
Zato pa grem toliko raje na kakšno predavanje, ki ga organizira kdo drug. Tam dam vse štiri od sebe, opazujem napake, ki jih naredijo drugi …. 
hehe….. in poslušam.
In danes sem bila na Andy Owen-u. Všečno.
Tisti, ki me poznajo vedo, da vedno …. no, skoraj vedno dodam “ampak” in da pri meni pohvala brez besedice “ampak” pomeni, da me je nekaj res navdušilo in da tudi z največjo muko, švicanjem in brskanjem po smeteh, nisem našla niti najmanjše opcije, da dodam besedico “ampak”.
No, tokrat je takole: Andy Owen me je navdušil, ampak …. hehe …
Lani sem se kot popoln laik prijavila na tekmovanje v direktnem marketingu. Laik, ker še nikoli nisem prebrala nobene knjige na temo marketinga, a entuziast, ker me je marketing vedno privlačil in sem vedno rada pisarila zadevice, ki so imele na koncu tudi kakšen prodajni učinek. In vzporedno z mojim lastnim trudom in učenjem preko poskušanja in ustvarjanja, sem bila deležna tudi nekaj vzporednih predavanj na to temo. Požirala sem jih in absorbirala vsako najmanjšo podrobnost.
Format pisma, ki naj bo narejen po neki standardni formi: zgoraj slika, tik pod njo odebeljeni naslov, še pod njim malce manjši podnaslov in nato tekst, ki je najbolje, če je enakomerno razdeljen v tri kolone. Na spodnjem desnem koncu naj bo dodan kupon. Na prodajno pismo je potrebno zapisati vse možne različice kontaktiranja (telefon, faks, naslov ….). Najboljše črke so serifne. Prodajno pismo je lahko (najbolje da je) dolgo. Prodaja zgodba. Ne govorite o sebi in vašem podjetju, ampak o tem kaj stranka (kupec) pridobi z vašim produktom (uslugo) …. itd. itd.
In tokrat je vse to Andy Owen ponovil. Super, krasno … utrdil je moje znanje in to na sproščen in duhovit način.
Za nekoga, ki lani še ni uspel slišati Aleša Lisca je bil najbrž Andy Owen fenomenalen, zame je bil nekdo, ki me je za en dan odtegnil od službenih vsakdanjih problemov, nekdo ki me je kar nekajkrat nasmejal, sicer pa utrdil že pridobljeno znanje od lani.
Aja, ponovno sem prijavljena na tekmovanje v direktnem marketingu. Zakaj? Ker je zabavno in nimam kaj izgubiti razen nekaj investiranega časa. Denarja mi tokrat ni bilo potrebno vložiti, saj sem lani dosegla dokaj dobro mesto (med 4. in 8.) in tako prejela finančni bonus, ki ga lahko uporabim za seminarje podjetja Lisac & Lisac in tam so mi del tega kar skompenzirali v prijavnino.
Se vidimo?
Andy rulz!! 🙂
Ne, ne vidimo se:) Smo se pa videli in hvala za družbo!