Verižno pozdravljanje

Verjamem, da velikokrat blejem z ovcami in se počasi pomikam s čredo naprej, morda pa kdaj pa kdaj celo nazaj. A na momente, ko se zavem, da sem v čredi, ki gre na desno, se bom uprla z vsemi svojimi tačkami in poskušala zaviti levo.

Ne maram črede, ne maram pravil in če me ostale ovce le spustijo, jim bom ušla drugam.

Na to sem se spomnila povsem naključno, danes, ko mi je na cesti iz nasproti vozečega Audija intenzivno mahal stric, ki ga sigurno še nikoli nisem videla. Ne, ne, pred mano ni bila čreda ovac, tudi ovce nisem imela poleg sebe na sosednjem sedežu in tudi stric, ki mi je mahal, ni asociral na nobeno živalsko vrsto.

Na ovce in izstopanje iz množice enakih sem pomislila ob razmišljanju, da tip ni mahal meni, ampak lastnici precej redko videnega avta. Sicer padam na prvine, kot je moč, hitrost, velikost, design, vendar pri izbiri avta ima največjo prednost unikatnost. Jasno, da si avta, ki bi bil narejen le zame, ne morem privoščiti1, a mi zato kljub temu ni potrebno kupovati ravno srebrnega Clia.

Pred dvema letoma sem zagledala bež Mini Cooper s črno streho in se v trenutku odločila, da je to avto zame. Ni ravno tako velik, kot bi si želela, tudi potegne ne tako močno, kot bi mi leglo na dušo, morda tudi bež ni bila takrat ravno moja sanjska barva, a ker se mi je zdelo, da takšnega avta res ne vidiš pogosto, je bila kupčija hitro narejena.

Danes se še nekaj podobnih avtov potika po slovenskih cestah. Enega takšnega ima celo moja prijateljica in najbrž mi je mahal kakšen njen prijatelj, misleč, da za volanom takšnega avta res ne more sedeti nihče drug, kot ona.

Tudi naš družinski avto ni ravno Citroen Picaso. Resda je srebrne barve … grrrr … vendar smo Mojega priceperformancefreaka, le prepričali, da nekako tudi Nissan Pathfinder lahko pade v to klaso.

In tako se zadnjič z Jako voziva po naših vaških ovinkih, ko mi nasproti pripelje srebrn Nissan Pathfinder. Seveda žmirknem z lučmi, dvignem roko v pozdrav in šoferju v nasproti vozečem vozilu podarim širok nasmeh. Opa, tam sploh ni bil Moj! Naš mali me gleda začuden, jaz pa rečem, sem pač nekomu drugemu pomahala v pozdrav. Saj prijaznost nikomur ne škodi, kajne?

Včeraj se peljemo po dolenjski avtocesti proti Ljubljani, tik pred tunelom prehitimo dostavni Fiat, v katerem se vozi naša včerajšnja družba, moj vključi vse štiri usmernike, dvigne roko in nato pritisne na gas. In glej ga zlomka na naš pozdrav z dolgimi lučmi je odzdravil prekrasen črn kabrio, ki je vozil po prehitevalnem pasu vzporedno s Fiatom. Še več, tip nas prehiti in pred nami dvigne roko v pozdrav. Aaaa???

Najbrž je bil pozdrav namenjen onemu iz srebrnega Pathfinderja, ki sem ga zadnjič pozdravljala jaz in morda je stric, ki je danes pozdravil mene v kakšnem odnosu z mojo prijateljico, ki pa morda pozna fletnega tipa iz kabria? Jah, saj je vseeno kdo pozna koga, je pa vseeno lepo, če ti kdo sredi ceste namesto srednjega prsta požmirka v pozdrav ali pomaha v slovo. Četudi pomotoma.

  1. še 😉 []

Pa smo spet pri avtomobilih

Nekega lepega pomladnega dne, ko me je očitno navdihnilo sonce in zmotiviral vonj avtomobilskih izpuhov, sem imela v mislih zapisati kratko analizo o tem kakšen avto paše h kakšnemu tipu človeka, po netu sem malce pobrskala še o tem kaj naj bi o tem povedale barve in dobila kup zmedenih podatkov, nato pa se lotila pisanja. Misli so se kar kresale in namesto kratkega uvoda je nastal kar cel prispevek.

Kup pohval me je malce zabremzal zaustavil, kajti ravno prav zagrete publike res nisem želela razočarati s skopim nadaljevanjem in suhoparnim nizanjem barvne lestvice s kratkim naštevanjem nekaj tipičnih človeških lastnosti. In po enem celem tednu cincanja in mencanja sem izstisnila tole.

V mislih sem imela že 3. (barve) 4. del (brandi) in 5.del (kako jaz ustrezam vsem tem stereotipom), a pod pritiski pričakovanj in vedno novimi in svežimi dogodki, ki me vedno znova spodbujajo k novemu razpredanju, sem na vse skupaj pozabila.

Danes pa nekje naletim na ta test , ga seveda stestiram na sebi in seveda v težki dilemi pri vprašanju ali ljubim dež enkrat odgovorim z DA in postanem

I’m a Chevrolet Corvette!

You’re a classic – powerful, athletic, and competitive. You’re all about winning the race and getting the job done. While you have a practical everyday side, you get wild when anyone pushes your pedal. You hate to lose, but you hardly ever do.

drugič z NE in postanem

I’m a Ferrari 360 Modena!

You’ve got it all. Power, passion, precision, and style. You’re sensuous, exotic, and temperamental. Sure, you’re expensive and high-maintenance, but you’re worth it.

“Take the Which Sports Car Are You? quiz.

Mislim, da je čas, da vam razložim, da nisem ne Corvette in ne Ferrari, predvsem pa nisem RDEČ avto! Zato se bom v naslednjih dneh morala resno lotiti smrtno resne analize o lastnikih jeklenih konjičkov.

Clio : Clooney = Sasa : Saab

Ste opazili jumbo plakat z lepim Clooneyem in Cliotom v ozadju?1 Le kaj za vraga imata Clio in Clooney skupnega, se sprašujem zadnje dni.

Končno mi je kapnilo! Valjda 3 črke v imenu! Kaj drugega mi res ne pade na pamet, pa vam?

Bravo George! Tole je bil zagotovo zate deal stoletja, upam da si dobil Cliota na uporabo vsaj za naslednji dve leti, za manj se že ne spodobi, da te vlačijo po vsaki vaški cesti v Sloveniji!

Saša ima tudi 3 enake črke in to s Saabom! Upam, da bo Saab čim hitreje opazil to podobnost in trend v marketingu. Če pa mi dodelijo tegale in to po možnosti še v beli barvi (ja, no po novem sem prešla iz črne na belo) pa prisežem, da bi bila manj zahtevna, kot Clooney.  Podpišem tudi, če mi avto posodijo le za eno leto.

Imam pa še drugo možnost. Ker prisegam na Minija; za dobro ponudbo se grem tudi preimenovat v Minko. 😉

  1. žal linka do slikicezaspočitoči ne morem dodati, ker Renault na svoji strani le te ne objavlja []