Kaj folk dela ponoči!

Tale Google analytic me včasih s podatki, ki mi jih servira prav impresionira.

Recimo odkar pišem blog in spremljam analizo dostopanja do bloga, vem, da večina človeštva med 4 in 6 uro spi. Takrat skorajda ni norca, ki bi klikal in bral moj blog. Se pa najde vedno kakšen, ali dva ali trije, ki ponoči ne vedo kaj bi drugega, kot klikali po netu.

Danes sem sicer ob 12h pogledala koliko obiska sem imela na svojem blogu. Ker se mi je številka 21 … pa res 21!!! Network 21? Tale številka 21 je očitno zame usodna 🙂 …. no, ponavadi imam v dopoldanskih1 urah precej višji obisk, zato sem pogledala analizo po urah in ugotovila, da Google malce zamuja in mi je serviral le podatke od polnoči do 7ure zjutraj.

Tokrat sta kar dva kerlca čutila strašansko potrebo po dozi interneta celo ob 4h in 5h zjutraj2
Pa me je še to zanimalo ali je teh 21 iskalo prav mene ali pa so name nabasali po golem naključju.

Mi je res v čast a 17 se jih je očitno ob samotnih nočnih urah želelo “družiti” prav z mano. Nekateri direktno na moj blog, drugi so v iskalnik Najdi. si ali google vpisali Saša Gerčar na nekaj različnih načinov (z velikimi, majhnimi, s šumniki ali brez, skupaj, narazen …)

No, štirje reveži pa so iskali povsem nekaj drugega.

  1. računalniški triki; hmja, upam da sem tisti pravi geek, ki je lahko kaj pomagal 😉
  2. rojstni dan; ufff, spet si zaj*** in potem je treba ob 4h ponoči po netu surfati in iskati darilo! 🙂
  3. urgenca; upam, da dolžina mojih prispevkov3 ni usodno vplivala na tistega, ki je urgenco potreboval
  4. zobna ordinacija boris gašparovič; auč! Če še kaj pomaga tukaj je telefonska: 01/28.343.28
  1. službenih seveda 🙂 []
  2. če se temu sploh lahko reče zjutraj []
  3. prav na hitro se nobenega mojega posta ne prebere []

Baje da je smešno

Danes sem na analitiku opazila ta zgornji napis, pod katerim je nekdo preko iskalnika našel pot do mene in sklenila, da pogledam kaj vse so ljudje iskali in nabasali name 😉

  • Lulanje – bohdej, da jim je moj blog lahko pri tem pomagal
  • par zvončkov – ne vem zakaj sam par in ne kar cel šopek. A ni še mal prezgodaj?
  • filmi zastonj – hmja, pri meni za Gorenjce ne bo kruha
  • moj sanjski poklic – in našel/la si mene? Ja, mam, mam! V našem podjetju Amec razmnožujemo CD/DVDje. 100.000 na mesec. Komadov za narest, ne ojrov. Je dovolj sanjsko?
  • to sem jaz; ne nisi!
  • ajda janovsky – WTF is she?
  • alenka godec frizura; viš Alenka in seveda Barbara 😉 (ki ji frizure ustvarja) da ljudje iščejo tudi takšne bedastoče po netu. In najdejo mene 🙂
  • azurna obala cenik pijač; ta mora biti iz une vasi, kot tisti, ki bi rad zastonj filme gledal. Saj sem imela že take, ki so preden so vstopili v lokal, preleteli cenik … ampak tole!!!??
  • bejba dneva; hvala, hvala 🙂
  • baje da je smešno; In? A je bilo?
  • bmk boli me– a?? Kaj te boli? in to 2x? Upam, da si rešitev našel na mojem blogu
  • caeci sunt oculi, cum animus alias res agit; aaa?? Jaz upam, da tole ni kaj pokvarjenega 🙂 …. sem pa morala kar kopirati, da se ne bi predolgo matrala z natančnim prepisovajem
  • cena soka; upam, da ne na Azurni obali, ker tole preverjanje je pa že prehuda varianta. Stop not pa kup že ta sok, saj ne boš obubožal!
  • darila po horoskopih; a tudi to obstaja? In kaj naj bi ustrezalo tehtnicam? Zlatnina mi je bljak, vam že kar vnaprej povem, pa horoskop gor al dol
  • darila za dame; no, no, tako se govori. Tega bi pa rada spoznala 😉
  • dekleta, ki lulajo; a obstajajo tudi takšna, ki ne?
  • dobre frizure; ja, valjda pri Barbari
  • eden kolešček na supergah; aaaa? A tistega iščeš, ki ti je iz glave padel?
  • film se po zbudi iz kome živi kot; prisežem dobesedno tako je napisano!
  • hudi šef; no, povejte a je kdo od naših tole iskal!
  • kaj je rim; za na Milijonarja si v redu, ampak križank pa raje ne rešuj!
  • kako ženske lulajo; bogi revež, a ti mama tega ni povedala? Usedemo se, usedemo, pol pa teče, tako kot pri vas. Aja, pa rok ni treba nič zraven tlačit. Zakaj te pa to zanima?
  • kakšne težave imamo v družini; ne bi vedela kakšne imate
  • kam v prostem času; na moj blog seveda!
  • kobile; hmja … mi je pa že bolj všeč, ko me najdejo pod “huda bejba”
  • mini cooper sanjski avto; a veš da je res! Jaz sem maksimalno zadovoljna z njim.
  • mrtvi koji su juicer umri; brrrr! pa še to ne vem iz katerega sveta je tale čudna hrvaščina
  • na dopustu se ne spomni name; šment! Pa je na dopust šel sam ali s kakšno drugo bejbo?
  • na živo režejo glavo; halo?! Komu, kdaj, zakaj? In na moj blog si naletel?! 🙂
  • parkiranje blondinka; nisem več! Pa tudi parkirati znam! 😉
  • poznane vrste ovc v sloveniji; ja, valjda kam dugam naj pa pride, kot na moj blog 😉

Blondinka se prebija skozi čare računalniških trikov

Tkole, sem en firbec, ki vedno pogleduje čez sosedovo ograjo in ko vidim novo zelenjavo na sosedovem vtričku, hočem to imeti tudi sama. In potem vrtam in gledam in iščem in težim …. ja, ja, kdaj komu in se oproščam za nadlegovanje že vnaprej in za nazaj …

Torej tokrat sem se spopadla z vtičniki.

Takole se začne cela zgodba.

Greš na tole stran.

Jaz imam blog na WordPressu tako, da sem tam že registrirana, ostali pa se morajo najbrž prijaviti, če želijo kaj dol pobirati.

No, ko si na strani, ki ti ponuja različne plugine – lepo po slovensko: vtičnike1 , se moraš prebiti in najti tistega, ki ti odgovarja. Jaz sem imela ob sebi svetovalca, ki mi je skrajšal pot brskanja in povedal, da se tista zelenjava, ki sem jo že videla pri njem pa pri njej tudi, imenuje Footnotes. Torej sem v kvadratek za iskanje vpisala prav to besedico in dobila link na tole zadevico.

Kliknila sem na “Download plugin” in programček, ki je zazipan2 odprla s programom, ki je temu namenjen 🙂 Ta programček mi je podal možnost, da plugin razširim in ga kar sproti shranim tam, kjer ga bom kasneje našla. Torej “Razširi v”3 in potem pač klikanje po direktorijih4 in ok. No, to je šele začetek Kristusove krvave poti 😉

Takole smo stvar “dolsneli” zdaj jo moramo pa še “gordati”. Na naš blog, seveda.

Predvidevam, da obstajajo različni načini ….. no, jaz vam znam pokazati le tega svojega o katerem me je res potrpežljivo podučil že zgoraj omenjeni svetovalec. Hvala, hvala.

Opozorilo: Tile napotki veljajo za tiste, ki imate lastno domeno in se lahko po mili volji izmišljujete traparije, ki bi jih na blogu spreminjali, ostali žal …. žal …. ste omejeni s tem, kar vam omogoča vaša tema in vaš gostitelj. Če imate lastno domeno , morate ob tem dobiti tudi nekaj podatkov za dostop do strežnika, kjer se nahaja vse kar je povezano z vašim blogom.

Sedaj je treba tale plugin nekako spraviti na FTP strežnik, kjer imamo naš blog. To se seveda počne spet preko enega programa, ki je temu namenjen. Baje je najboljši in najenostavnejši program za takšne zadevice FileZilla, ki se ga da brezplačno sneti tukaj.

Ko imate FZ nameščeno in boste vstopili vanjo, se bo treba najprej povezati s strežnikom. Čisto zgoraj je potrebno vpisati podatke, ki odpirajo vrata sistema:

  • address; naslov do vašega FTP strežnika, ki naj bi po kmečki logiki bil takšen: ftp.imetvojedomene.com
  • user; uporabniško ime … pač nekaj kar vam bo povedal gostitelj
  • password; geslo za vstop … kot npr. moje 141019655
  • port; vpišete 21, kar je baje standardni port za dostop do FTP strežnika

Stisnete gumb Quick connect in če vam je uspelo, vas vrže točno tja, kjer se začne vaš spletni prostor na gostiteljevem FTP strežniku.

Ko boste v FZ vstopali naslednjič, ne delajte iste napake, kot jaz, ampak kar takoj kliknite Quick connect. Sistem si je že zapomnil vse vaše podatke, ki jih ni treba vedno znova iskati po vseh vaših starih mailih in dokumentih :).

In zadeva, ki jo vidite na ekranu je sledeča: itak vam ni nič jasno, kr ene mapce in dokumenti. Don’t worry, tudi meni ni bilo, pa sem kljub svoji barvi las6 zadevo dokaj hitro osvojila. Jan, ane, ane?? 🙂

Torej na levi strani ekrana je vse kar imate na svoji mašini in ima nekje zapisan naslov “Local site” in na desni vse kar se nahaja na FTP strežniku in ima zapisan naslov “Remote site”.

Sedaj bomo tisti plugin iz leve nesli na desno. Ampak previdnost je kaj že ??? božja mast, a?

Tale FZ je sicer super stvarca, ki kopiranje iz mašine na FTP strežnik omogoči le s potegom miške, a kaj ko zna ravno ta enostavnost močno zakomplicirati življenje povprečne blondinke.

Najprej poglejte, kje konkretno se nahaja tale vaš plugin, ki naj bi se imenoval nekaj wp-imekonkretnegavtičnika7. Za tiste, ki pojma nimate8 , naj povem, da tista mapica in dve pikice zraven pomeni, da te z dvojnim klikom nanjo popelje eno stopnjo navzgor. Prenesti bo treba natačno tisto, kar smo prej “dolsneli”, torej, če smo presneli cel kup stvari, ki se nahajajo v mapi, bomo tudi na FTP strežnik prenesli ves ta “kup” z osnovno mapo vred. Tole smo le malce preverjali in se sprehajali, naredili pa še prav nič.

Sedaj se sprehodimo še po desni strani. Najti moramo prav konkretno mesto, kamor bomo postavili ta naš vtičnik. Takole nekako gre pot do prave mape in seveda ista stvar za mapo z dvema pikicama 🙂

  • poiščemo mapo public_html; to je začetna mapa na strežniku, kjer se najbrž nahaja vaš blog
  • izberemo mapo wp-content
  • in v tej mapi še mapo plugins
  • in sedaj ko imamo na levi in desni pripravljena prava polja, gremo z miško na levo in vlečemo na desno. Å e eno opozorilo izkušene blondinke9

Yeeee, skoraj ste na cilju!!

Če ste ga zaj****i potem nič groznega … pač malo nereda po strežniku pa slabe volje, ker tega vtičnika še vedno ne boste mogli uporabljati.

Če pa ste uspešno sledili mojim napotkom, potem boste sedaj zadevo lahko opazili nameščeno na vašem blogu. In to tako, da boste odšli na vašo administrativno stran10 in tam nekje našli nek zavihek z imenom Plugins ali Vtičniki.

Povsem spodaj boste našli to, kar ste ravno namestili. Klik na activate in stvar je končana. Almost, almost 🙂

Sedaj jo je treba še znati uporabljati. No, za konkretno tole zadevico vam lahko kar jaz povem, da je treba zapisati besedico, ki jo želite označiti s takšnim komentarčkom …. in takoj za besedico klikniti en space pa dva oklepaja takšna ( in to eden za drugim pa space pa dva zaklepaja eden za drugim …takšna dva )

Vse kar ste zapisali med oklepaje in zaklepaje bo vidno v footnote-ih

Drugače pa je za navodila potrebno prebrati še readme file, ki smo ga “dolsneli” z vsemi ostalimi pritiklinami. V tem našem primeru je bil readme bolj klavrn in nas je le preusmeril na njihovo spletno stran, kjer so nam lepo zapisali kaj naj počnemo.

Sicer pa, če ste se prebili čez to, vam predlagam, da poskusite svoj blog obogatiti še s čim. Takole svetuje moj svetovalec 🙂

  1. Pa to baje nima nič opraviti z elektriko in vtikači ter vtičnicami, še manj pa s tistim na kar ste pomislili vi []
  2. opet nekaj takšnega, kar ne znam spraviti v slovenščino []
  3. ena ikonca zgoraj []
  4. jaz imam pod Moji dokumenti odprt direktorij blog []
  5. pa res mislite, da sem tako ubrisana, da imam geslo enako mojemu rojstnemu dnevu []
  6. ki zdaj ni več čisto blond []
  7. v našem primeru wp-footnotes []
  8. tako nekako kot jaz []
  9. ko nesete na desno stran, to spustite v prazno polje, ker drugače boste zmedeno iskali svoj “izdelek” []
  10. nadzorno kaj vem kaj []

Prišel je čas, da vas razbremenim firbca

Podobnosti med temi posti vas zanimajo, kajne?

Ne, ne še takoj … saj veste, da moram jaz najprej 3 ure pisati, da pridem do bistva 🙂

Prva zgodba: Ko sem zapisala tole zgodbico, se je meni osebno zdela prav prisrčno zabavna in napisana v nekem meni značilnem slogu. Takšnem, ki ga ponavadi uporabljam ob posredovanju kritike …. takšnem, ko si mislim, da sem duhovita (no, morda celo uspem koga nasmejati), ko z nekakšno vzvišeno ironijo pljuvam po nekom, ki mi ni naredil prav nič, kriv je le tega, da mi nekaj na, ob, za, pred … njim ni všeč in to moram pod nujno, obvezno spraviti iz sebe.

Nekaj dni po objavi posta sem prejela mail od Damjane Golavšek. Čisto prijeten in prav nič nesramen mail, kjer mi je Damjana sporočala, da jo je moj post prizadel. Aaaaa? Vraga, pa saj nisem prav nič takšnega pisala ?!!! Tako sem mislila, tako tudi odpisala … še en, dva maila sem in tja in na koncu je (menda) konflikt zglajen.

Druga zgodba: Imam sila prijazno frizerko. Bitje polno energije in dobre volje. Vešča je škarij, odnosov z ljudmi, prijaznih pogovorov, vsekakor pa ni slavist ali pisec kakšnih izjemnih literarnih del. Na tale moj post je odgovorila v svojem slogu …….. takšnem, kot ga ima v RL … polno energije, veselja in kupa Jaaaaa-jev in ANE, ANE-jev in “street talk-a”. Na njen komentar se je v takšnem kao “mojem stilu” odzval moj kolega, ki je sicer prav prijazen in družaben in oh in sploh. In pravzaprav ni bil nesramen … le malce sarkastičen 🙂 …No, ja ….Babzy je komentar prizadel, čeprav se najbrž nikomur od ostalih ni zdel krut ali neprijazen in stavim, da tudi Zoran ni tako razmišljal o njem.

Tretja zgodba: Kakšnih 7 let nazaj je bilo in jaz sem se s Tomažem mirno sprehajala po mestu … prečkala prehod za pešce, ko se vame meniničtebinič obregne nasproti hodeča gospa, ki je očitno vstala na levo nogo:”Mula, a sploh kej vid’š pod to čelado ?!” s precej zadirčnim in visokim glasom. Hvala, hvala za mulo, kajti takrat sem jih imela že kakšnih 35 … ampak očitno je “čelada” pomagala k mladostnemu videzu. Na glavi sem imela baretko s šiltom … ja pomaknjeno globoko na čelo … ampak …. halo?! … gospa oprostite, saj nikomur nisem prav nič hotela??? Me je prizadelo? Ma, ja … me je …. predvsem odnos, napad …čeprav sem doma še cel teden bentila in kvantila čez vse stare babnice in je kazalo, kot da sem “faca” in da me kaj takšnega ne gane.

Četrta zgodba: Kolegica bi začela pisati blog in ima pomisleke glede freakov, ki znajo občutljivo dekle spraviti v slabo voljo. Ja, ja, v blogosferi je ogromno “babnic” iz tiste moje “tretje” zgodbe. Anonimnost daje moč in ljudje povedo več, kot bi v živo. Postanejo nesramni, nekateri celo vulgarni. Sama sicer (še) nimam tako ekstremnih izkušenj, vsekakor pa so bili trenutki, ko so me komentarji zadeli, me obremenjevali, sem o njih razmišljala …. ampak se konec koncev pobrala, okrepila in kaj novega naučila.

Jah, ljudje smo takšni, da želimo ugajati in zvije nas še pri tako veliki neumnosti, kot je bedast komentar nekoga, ki ga sploh ne poznamo.

Že jasno kaj je skupnega tem postom?

Izbrala sem le takšne, ki so duhoviti in niso zlonamerni. Ja, tudi takšnih zlobnih, vulgarnih in nesramenih je v blogosferi ogromno, vendar takšni si res ne zaslužijo dodatne reklame. Torej sem jaz izbrala le takšne ob katerih branju sem se zabavala, nasmejala …

Nekateri v postu kritiziramo nepoznane male ljudi, drugi znane širši okolici, tretji osebo zamaskirajo a vendar je vsakomur jasno, o kom je govora …. vsi mi pa za svojo promocijo in prikaz naše duhovitosti uporabljamo ljudi iz mesa in krvi, ki nam najbrž niso storili povsem nič žalega.

Stavim da, vsakega od “uporabljenih” vsaj malce stisne pri srcu in si misli “Le zakaj?!”

Hvala b(l)ogu, da me je naučil te lekcije. Bom zmolila eno zdravomarijopaenočenaš 🙂 in obljubim, da se bom v bodoče potrudila in ne bom kritizirala ljudi, ki mi nič nočejo.

Å e so takšni, ki jih prebiram

le, da nisem hotela že zadnjič napisati celega seznama.

Eto na prvo mesto tokrat dam Ateistka.  Je eden mojih “najstarejših” piscev. Ne, ne vem koliko je star …. sploh ga še nikoli nisem srečala… star je le po svojem statusu v moji blogoroli.

Ko sem začela s pisanjem, sem se sprehajala po blogosferi in naletela na njegov zanimiv slog pisanja. Takrat bi ga najbrž v poplavi vseh blogov spregledala, saj so zame itak bili vsi novi in večinoma zanimivi, če me Ateistek ne bi nase nekako “zavezal”, ko mi je že čisto na začetku moje blogerske poti, dal to čast, da sem med redkimi izbranimi, ki jih objavlja na svojem blogu v stranski koloni. Tako sem seveda morala iti zatem kar parkrat preverit kaj za vraga je tega tipa prepričalo, da da na stran link do ene avše 🙂 , ki piše povsem drugačne stvari, kot on. Čeprav me potopisi ne privlečejo, kajti potovanja raje doživljam, kot o njih berem, pokukam na njegov blog kar redno in čakam na kakšno provokativno temo o religiji. 🙂

Berem Dejana Murka. Zakaj? Ne vem točno … Dejana tudi ne poznam. Očitno mlad bister in ambiciozen fant, ki se ne boji pisat o svojih prvih podjetniških izkušnjah.

Naj v današnjo skupino dodam še kakšno žensko: Karmen, seveda. Ženska z izredno energijo. Mama štirih otrok, kjer bi vsak pomislil, da za kaj drugega, kot brisanje smrkljev in tistih malih pokakanih riti, zmanjka časa … ampak ne, ona fotografira, srfa, teče, štrika, piše blog, bere, hodi v službo, peče, kuha …. halo?!  Spoznala sem jo tudi v živo in …. eto, v živo je prav takšna, kot v svojih prispevkih: polna življenja, energije, zgovorna, odprta, duhovita, prijazna …

Ostali pridete na vrsto naslednjič 🙂