Tkole, sem en firbec, ki vedno pogleduje čez sosedovo ograjo in ko vidim novo zelenjavo na sosedovem vtričku, hočem to imeti tudi sama. In potem vrtam in gledam in iščem in težim …. ja, ja, kdaj komu in se oproščam za nadlegovanje že vnaprej in za nazaj …
Torej tokrat sem se spopadla z vtičniki.
Takole se začne cela zgodba.
Greš na tole stran.
Jaz imam blog na WordPressu tako, da sem tam že registrirana, ostali pa se morajo najbrž prijaviti, če želijo kaj dol pobirati.
No, ko si na strani, ki ti ponuja različne plugine – lepo po slovensko: vtičnike , se moraš prebiti in najti tistega, ki ti odgovarja. Jaz sem imela ob sebi svetovalca, ki mi je skrajšal pot brskanja in povedal, da se tista zelenjava, ki sem jo že videla pri njem pa pri njej tudi, imenuje Footnotes. Torej sem v kvadratek za iskanje vpisala prav to besedico in dobila link na tole zadevico.
Kliknila sem na “Download plugin” in programček, ki je zazipan odprla s programom, ki je temu namenjen 🙂 Ta programček mi je podal možnost, da plugin razširim in ga kar sproti shranim tam, kjer ga bom kasneje našla. Torej “Razširi v” in potem pač klikanje po direktorijih in ok. No, to je šele začetek Kristusove krvave poti 😉
Takole smo stvar “dolsneli” zdaj jo moramo pa še “gordati”. Na naš blog, seveda.
Predvidevam, da obstajajo različni načini ….. no, jaz vam znam pokazati le tega svojega o katerem me je res potrpežljivo podučil že zgoraj omenjeni svetovalec. Hvala, hvala.
Opozorilo: Tile napotki veljajo za tiste, ki imate lastno domeno in se lahko po mili volji izmišljujete traparije, ki bi jih na blogu spreminjali, ostali žal …. žal …. ste omejeni s tem, kar vam omogoča vaša tema in vaš gostitelj. Če imate lastno domeno , morate ob tem dobiti tudi nekaj podatkov za dostop do strežnika, kjer se nahaja vse kar je povezano z vašim blogom.
Sedaj je treba tale plugin nekako spraviti na FTP strežnik, kjer imamo naš blog. To se seveda počne spet preko enega programa, ki je temu namenjen. Baje je najboljši in najenostavnejši program za takšne zadevice FileZilla, ki se ga da brezplačno sneti tukaj.
Ko imate FZ nameščeno in boste vstopili vanjo, se bo treba najprej povezati s strežnikom. Čisto zgoraj je potrebno vpisati podatke, ki odpirajo vrata sistema:
- address; naslov do vašega FTP strežnika, ki naj bi po kmečki logiki bil takšen: ftp.imetvojedomene.com
- user; uporabniško ime … pač nekaj kar vam bo povedal gostitelj
- password; geslo za vstop … kot npr. moje 14101965
- port; vpišete 21, kar je baje standardni port za dostop do FTP strežnika
Stisnete gumb Quick connect in če vam je uspelo, vas vrže točno tja, kjer se začne vaš spletni prostor na gostiteljevem FTP strežniku.
Ko boste v FZ vstopali naslednjič, ne delajte iste napake, kot jaz, ampak kar takoj kliknite Quick connect. Sistem si je že zapomnil vse vaše podatke, ki jih ni treba vedno znova iskati po vseh vaših starih mailih in dokumentih :).
In zadeva, ki jo vidite na ekranu je sledeča: itak vam ni nič jasno, kr ene mapce in dokumenti. Don’t worry, tudi meni ni bilo, pa sem kljub svoji barvi las zadevo dokaj hitro osvojila. Jan, ane, ane?? 🙂
Torej na levi strani ekrana je vse kar imate na svoji mašini in ima nekje zapisan naslov “Local site” in na desni vse kar se nahaja na FTP strežniku in ima zapisan naslov “Remote site”.
Sedaj bomo tisti plugin iz leve nesli na desno. Ampak previdnost je kaj že ??? božja mast, a?
Tale FZ je sicer super stvarca, ki kopiranje iz mašine na FTP strežnik omogoči le s potegom miške, a kaj ko zna ravno ta enostavnost močno zakomplicirati življenje povprečne blondinke.
Najprej poglejte, kje konkretno se nahaja tale vaš plugin, ki naj bi se imenoval nekaj wp-imekonkretnegavtičnika. Za tiste, ki pojma nimate , naj povem, da tista mapica in dve pikice zraven pomeni, da te z dvojnim klikom nanjo popelje eno stopnjo navzgor. Prenesti bo treba natačno tisto, kar smo prej “dolsneli”, torej, če smo presneli cel kup stvari, ki se nahajajo v mapi, bomo tudi na FTP strežnik prenesli ves ta “kup” z osnovno mapo vred. Tole smo le malce preverjali in se sprehajali, naredili pa še prav nič.
Sedaj se sprehodimo še po desni strani. Najti moramo prav konkretno mesto, kamor bomo postavili ta naš vtičnik. Takole nekako gre pot do prave mape in seveda ista stvar za mapo z dvema pikicama 🙂
- poiščemo mapo public_html; to je začetna mapa na strežniku, kjer se najbrž nahaja vaš blog
- izberemo mapo wp-content
- in v tej mapi še mapo plugins
- in sedaj ko imamo na levi in desni pripravljena prava polja, gremo z miško na levo in vlečemo na desno. Å e eno opozorilo izkušene blondinke
Yeeee, skoraj ste na cilju!!
Če ste ga zaj****i potem nič groznega … pač malo nereda po strežniku pa slabe volje, ker tega vtičnika še vedno ne boste mogli uporabljati.
Če pa ste uspešno sledili mojim napotkom, potem boste sedaj zadevo lahko opazili nameščeno na vašem blogu. In to tako, da boste odšli na vašo administrativno stran in tam nekje našli nek zavihek z imenom Plugins ali Vtičniki.
Povsem spodaj boste našli to, kar ste ravno namestili. Klik na activate in stvar je končana. Almost, almost 🙂
Sedaj jo je treba še znati uporabljati. No, za konkretno tole zadevico vam lahko kar jaz povem, da je treba zapisati besedico, ki jo želite označiti s takšnim komentarčkom …. in takoj za besedico klikniti en space pa dva oklepaja takšna ( in to eden za drugim pa space pa dva zaklepaja eden za drugim …takšna dva )
Vse kar ste zapisali med oklepaje in zaklepaje bo vidno v footnote-ih
Drugače pa je za navodila potrebno prebrati še readme file, ki smo ga “dolsneli” z vsemi ostalimi pritiklinami. V tem našem primeru je bil readme bolj klavrn in nas je le preusmeril na njihovo spletno stran, kjer so nam lepo zapisali kaj naj počnemo.
Sicer pa, če ste se prebili čez to, vam predlagam, da poskusite svoj blog obogatiti še s čim. Takole svetuje moj svetovalec 🙂