le, da nisem hotela že zadnjič napisati celega seznama.
Eto na prvo mesto tokrat dam Ateistka. Je eden mojih “najstarejših” piscev. Ne, ne vem koliko je star …. sploh ga še nikoli nisem srečala… star je le po svojem statusu v moji blogoroli.
Ko sem začela s pisanjem, sem se sprehajala po blogosferi in naletela na njegov zanimiv slog pisanja. Takrat bi ga najbrž v poplavi vseh blogov spregledala, saj so zame itak bili vsi novi in večinoma zanimivi, če me Ateistek ne bi nase nekako “zavezal”, ko mi je že čisto na začetku moje blogerske poti, dal to čast, da sem med redkimi izbranimi, ki jih objavlja na svojem blogu v stranski koloni. Tako sem seveda morala iti zatem kar parkrat preverit kaj za vraga je tega tipa prepričalo, da da na stran link do ene avše 🙂 , ki piše povsem drugačne stvari, kot on. Čeprav me potopisi ne privlečejo, kajti potovanja raje doživljam, kot o njih berem, pokukam na njegov blog kar redno in čakam na kakšno provokativno temo o religiji. 🙂
Berem Dejana Murka. Zakaj? Ne vem točno … Dejana tudi ne poznam. Očitno mlad bister in ambiciozen fant, ki se ne boji pisat o svojih prvih podjetniških izkušnjah.
Naj v današnjo skupino dodam še kakšno žensko: Karmen, seveda. Ženska z izredno energijo. Mama štirih otrok, kjer bi vsak pomislil, da za kaj drugega, kot brisanje smrkljev in tistih malih pokakanih riti, zmanjka časa … ampak ne, ona fotografira, srfa, teče, štrika, piše blog, bere, hodi v službo, peče, kuha …. halo?! Spoznala sem jo tudi v živo in …. eto, v živo je prav takšna, kot v svojih prispevkih: polna življenja, energije, zgovorna, odprta, duhovita, prijazna …
Ostali pridete na vrsto naslednjič 🙂
O, me še zmeraj bereš. 🙂 Pogrešam kakšen komentar od tebe. 😛
He,he, Saška….ÄŒakam na trenutek, da se bom spet počutil sprovociranega s strani rkc in takoj udarim 🙂 Ravno, ko sem odhajal na Tenerife, sem zvedel, kako Stres ni hotel nič dati celjski bolnišnici za nek aparat ampak jim je zgolj (pazi to) obljubil moralno pomoč. O tem sem se hotel razpisati ampak žal ni bilo več časa. Ko sem videl vso tisto tenerifsko lepoto, sem preprosto pozabil na vse skupaj in od tega ni bilo nič.
Aja, koliko sem star? 34….
Pospravljanje? A da bom potem še SLABÅ E volje? Na-a, mi na misel ne pride!
Zdajle pečem pico za kosilo, potem pa pobašem otroke in gremo nekam stran.
Z veseljem. Ti mi kar pošlji kakšen jaiku, ko rabiš kakšno spodbudo, pa bom šla hitro v akcijo 🙂
Si mi pa ravno dala idejo za pisanje naslednjega posta o tem, kako lahko beseda vpliva na razpoloženje ljudi.
Lep deževen 🙁 dan ti želim! 🙂 …veš kaj, tole je odlično za kakšno letno/zimsko pospravljanje, ni tako?
Oh Saša. Najlepša hvala!!!
Ker imam ravno danes takšen dan, ko mi je vse težko, si mi ga vsaj ti polepšala.
Hvala.