Moj mož in hkrati moj najboljši prijatelj. Sicer sva hodila na isto gimnazijo, vendar ker je bil on eno leto starejši, se tam ravno nisva družila, niti poznala bolj, kot le na videz. Več besed sva izmenjala na ekonomskem faksu, kjer sva kot bruca obiskovala vaje v isti skupini. Å e isto leto sva postala par. Bila je ljubezen na 100-ti pogled. Danes vem, da sva oba osebi, ki stojita trdno na tleh in ne podlegava trenutnim čustvenim zanosom. Bila sva najprej prijatelja in hitro zatem spoznala, da sva sicer karakterno precej drugačna (jaz sangvinična, on melanholičen), vendar naju druži 1674 podobnih razmišljanj. Spomnim se dogodka, ko sva bila s Tomažem par šele kakšen mesec, s prijateljicami sem odšla v disco (ja, to je bilo takrat in) in za šankom mi je utrujal nek tip. Jaz noro zaljubljena, on pa utruja! Pa mu zabrusim, da me ne zanima, saj imam resnega tipa in ko me on vpraša koliko časa že in mu jaz resno odvrnem, da že 1 mesec, se on ni mogel prenehati smejati.
Že takrat sem bila prepričana, da je Tomaž oseba, ki me bo dpolnjevala še preostanek mojega življenja. Å e vedno sva skupaj in še vedno je na seznamu “mojih” prav na vrhu. Å e vedno mi je pogovor z njim v največje veselje, še vedno je on oseba, kjer se jokam, smejem, jezim …brez zadržkov. Res pozablja na vse obletnice po vrsti, pogosto je nestrpen in …..ni druge besede, kot: neznansko tečen zaradi največjih malenkosti na svetu (npr. drobtine na kuhinjskem pultu), vendar je najboljši prijatelj, dober človek, dober in spoštljiv mož in izredno pozoren oče.
Pravijo, da dekleta za svojega partnerja iščejo mlajšo različico svojega očeta. Če v to šteje razmišljanje o zagotavljanju varnosti za svojo družino, potem sem jaz našla prav to v Tomažu.
Da bi tak odnos traja vsaj sto let. Moja zveza se je zrušila po 34 letih zakona (bremen prost je odšel k dugi), vmes pa nisem imela ramen za odkrit jok, pogovor, smeh…
Joj, kako lepo je videti, da kje obstajajo še pari, ki imajo1674 podobnih razmišljanj… Vse dobro! :))))