Prepričana sem, da bi strašansko bentila, če bi bila stanovalka predela Ljubljane, ki ga je gospod Jankovič zaprl za ves promet in se razpisala na dolgo in široko o tem, kako je najprej ljudem potrebno ponuditi alternativo, nato pa ukrepati tako odločno in konkretno. Vendar ne bentim …. pravzaprav to odločitev pozdravljam, saj nisem stanovalka tega predela Ljubljane in takšne želje nikoli nisem imela in sem prepričana, da mi tudi nikoli ne bi padla na pamet.
Imela sem prijateljico, ki je sanjala o stanovanju v Stari Ljubljani in si kasneje to željo tudi uresničila. Aaaaa? Nikoli tega nisem razumela, saj meni ta občutek neke “noblese” ali kaj vem kaj naj bi bilo, če živiš na tem koncu Ljubljane, ni nikoli prav nič pomenil. Veliko več mi pomeni to, da lahko avtom parkiram tik pred svojimi durmi, znosim v stanovanje vse tetrapake in nešteto škatel muslijev, flaširane vode …ja, vem neumnost svetovna, ampak kaj čem, moj je prepričan, da bo dol padel, če bo pil vodo iz pipe, hrane za mačke, skret papirja …. mislim, le kako jim je ta občutek pripadnosti meščanski smetani 😉 pomagal pri troganju vozička v tretje nadstropje po 300 hodnikih in ovinkih, le kako ta občutek pomiri cirkus in kraval ob večernih urah, ko želiš le mir in tišino za branje kakšne dobre knjige ali ogled filma, da ne govorim o tem, kako srečna bi bila jaz, ko sredi delavnega dne ugotovim, da sem spet pozabila nekaj doma in najprej tri ure iščem parkirni prostor, ki je vsaj v krogu 1km oddaljenosti od mojega doma, nato seveda plačam parkirnino, tečem do doma, nazaj in privihram v službo ravno še v času, da se spodobno poslovim od sodelavcev, ki že odhajajo domov.
Pa že raje voham kravji drek in poslušam ptičje petje! Res pa je, da nisem “in”, ampak saj tudi šampanjca ne pijem, še manj pa tiste blazno fine pijače Spritz aperol, ki je tako lepo obarvana, da je še Jako navdušila. Å pricer z neko grenčico prav’mo temu mi z vasi 😉
In da se vrnem na osnovno tematiko; seveda sedaj vsi bentijo, ker bodo po novem namesto 1 uro, do svojega doma nosili škatle in vozičke, kar dve uri. Ampak tako to je, vedno se benti in vpije, ko nam nekdo vzame nekaj na kar smo se že navadili. Se kdo spomni potke, ki je nekaj let nazaj vodila iz tacenskega parkirišča do podnožja Å marne gore? Leta se je po tisti potki, preko nekega privatnega travnika, hodilo na Å marno goro. Pa je lastnik nekega lepega dne tja postavil ograjo. Kaj hujšega! Sedaj je pa iznenada na rekreaciji bilo potrebno narediti 50 korakov več?! 🙂 Nihče sploh ni razmišljal, da bi bilo morda temu atu, ki je leta dopuščal hordam ljudi, da hodijo po bližnjici preko njegovega zemljišča, kupiti eno veliko čokolado in mu reči “hvala”.
Where is my point? Mogoče pa se lahko Ljubljančani zahvalijo Viki Potočnik, Danici Simšič pa še komu za precej neodločno in mlačno tosmerno ukrepanje v preteklih letih.
Pa konec koncev je nekoč bila tudi Čopova prevozna in ko so jo zaprli, se mi je zdelo, da je skoraj nemogoče, da se bi vsi vozili naokrog po Wolfovi, pa so počasi zapirali tudi to …. hmja, bentili bomo nekaj časa, potem pa bo spet vse v redu, kajne?
Aja, prijateljica je počasi tudi dojela, da kravji drek vseeno ne smrdi tako močno, kot švic po enournem prenašanju polnih vreč do stanovanja.
Heh, kaj vem. Zame, ki ne stanujem v stari Lj je v bistvu kar ok. Tko kot ti, nisem imela nikoli želje stanovati v centru in prav tako kot ti, raje voham kravji drek in poslušam ptičje petje. Tud komarje nekako prenesem.
Edino tista “noblesa” mi strašno paše: šampanček in aperol. No, mogoče je v Lj to zdej “noblesa”, ampak midva že dooooooooolgo ta špricer z grenčico pijeva v Trstu. Ga pijejo praktično vsi, … ne samo tisti ki stanujejo centru 🙂