V bistvu se mi gode. Å ef je prišel iz Amerike in ker si je omislil smučarski vikend, je k temu opravilu povabil še našo družinico in v ta namen smo rezervirali tale hotelčič v Bad Kleinkirchheimu.
Hotel je mega! Res prva klasa! Ponavadi se zmrdujem nad avstrijsko hrano, a tukaj je treba kuharju dati vse pohvale. Kremne juhe so vrhunske, jedi pa ne le okusne, temveč tudi dekorirane, kot v prvovrstni luksuzni restavraciji. Zajtrk je neprimerljiv s kakršnim koli zajtrkom, ki sem ga bila kdaj deležna. Sadja na izbiro od ananasa, manga, suhih fig, sliv, kivija do malin, robid, jagod, marelic v kompotu, mandeljev, orehov …. do nešteto kosmičev, posebej čokoladni drobci iz takšne in drugačne čokolade, kruhov nekaj vrst, žemljice pa v posebni peči, ki jih je ohranjala tople in hrustljave. Siri na voljo v vseh možnih različicah in to kar v kolutih, kjer si si debelino prikrojil sam. Mislim, njam!! Moja dieta je šla absolutno po zlu …. a le za te tri dni … sem že nazaj 😉
V hotelu bazen, ob njem jacuzzi, ob tem pa turška in finska savna. Sobe prostrane in čiste. Morda za moj okus malce tirolsko kičaste, a vseeno izredno prijetne.
A tja smo prišli smučat, zato naj povem še kaj o tem! Prvič sem bila v Bad Kleinkirchheimu. Najbrž je ob zasneženih poljanah tam izredno lepo. No, mi nismo bili te sreče.
V soboto smo dan začeli že navsezgodaj zjutraj. “Nori” Američan je želel dan izkoristiti v polni meri, zato smo na pogon gondol že čakali ob vznožju smučišča. Travniki zeleni, vmes pa flike snega! Zjutraj poledenele, kmalu zatem pa čofkaste, umazane in težke! No ja, mi smo smučali iz ene doline v drugo in jaz sem na dogodivšino poskušala gledati z zabavne plati. Å e vedno bolje po smučinah gor in dol, kot sedeti v hotelu in sestankovati! Megla, veter in fleki vode na rjavo belih zaplatah snega res niso nekaj, kar bi me navduševalo. A tudi tega veselja je bilo ob 2h nepreklicno konec. Ulilo se je in mokri kot cucki smo se odločili, da do svojega avta pridemo kar s ski-busom.
Ohh, lepo je bilo uživati v topli savni in opazovati sneg, ki je zvečer vztrajno začel naletavati nato pa se okrepčati z dobro večerjo in še dolgo v večer posedati in klepetati … no, poslovno čvekati in planirati.
Zbudili smo se v zasneženo nedeljsko jutro. Vse okrog nas pobeljeno, sneg pa je še kar padal. Ne, jaz v takšnem že ne grem na smučišče! Dovolj mi je bilo že smučanja po mlakužastih rjavo belih zaplatah v megli, vetru in dežju, in res nisem potrebovala dodatne izkušnje po nespluženih strminah v oblačnem in snega, ki je še vedno padal, polnem dnevu. Moški del je odšel na smučišče, jaz pa sem ostala kar v toplini hotela.
Baje je bilo na smučišču mega dobro. Pajade! Prišli so izžeti. Å e skok v avstrijsko pizzerijo … bljak pizza… bljak postrežba brez nasmeška … ok česnova juha in zanimivo dekoriran lokal, potem pa lepo počasi proti Ljubljani …ups, Bledu. Sprehod ob jezeru, kavica in kremšnita nato pa kar direkten obisk mehiške restavracije v Knafljevem prehodu. Naš tamal je ob 9h zvečer nad krožniki že počasi kinkal in utrujeni a polni novih idej in ciljev, smo Johna ob 10h odložili pred Monsom.
Nisi slepa. Bom dodala. sicer pa je moj mail sasaAFNAsasagercar.com
Ej Saša, a sem jaz slepa, al tvojega maila ni več na tvoji strani?
Mi smo smučali na Katschbergu (2 uri iz Ljubljane) in je bilo super. Baje imajo spet nov sneg, o hotelih je več tule: http://www.katschi.at/hotels.htm
Saša cca 2 urci je oddaljen BadHofgastein. Prijetno mestece z enim največjih term. Kr fino, samo gužva. Hotelov ko toče, v skoraj vsakem je termalni bazen (voda najmanj 30), no, glej hotele s 4 zvezdicami. Smučišča so kar lušna, dost visok, samo ne vem koliko je snega. Poglej na netu.
drugače maš pa pol samo malo naprej še Zell am see (super mesece), al pa zraven Caprun (ledenik), tam je pa ziher sneg.
Ej Petra, ob tvojem komentarju sem se zamislila, kako bi bilo pri nas, če bi bila midva s Tomažem tudi lastnika podjetja v katerem delava. Nobenih smučarskih vikendov, to je gotovo!
Ravno sedaj se na pol pričkamo ali je res potrebno iti smučat v tujino ali je čisto OK kakšen Vogel ali Krvavec.
Ja, ok so naša smučišča, v redu je tudi, če sploh ne smučaš in greš vsak dan le na dolg sprehod, a treba je imeti neko zdravo mero škrtosti in pri našemu “idealnemu” se ta merila mnogokrat podrejo. Je treba registrirati avto in to povzroči tak stres, da je v tem obdobju živa katastrofa plačati še smučarski aranžma!
In če bi bila firma naša bi pri vsaki takšni zadevi tehtal in tehtal in seveda bi vsakič ugotovil, da strošek ne prinese dovolj konkretnih in otipljivih koristi, da bi se v kaj takšnega spustil.
ÄŒeprav pa smučišča v Bad-u (imaš prav Petra tale Klein…. je tako zakomplicirano ime, da ga raje kar spuščam) niso niti tako slaba, če bi bilo dovolj snega. Mene moti edino to, da imajo v Avstriji še vedno ogromno vlečnic, v Italiji pa so praktično vse že nadomestili s 4-6 sedežnicami.
Namestitev v Avstriji pa res ni niti slučajno primerljiva z Italijo. In to velja tudi za poletne mesece. Ne vem kje se izgubi Italijanski občutek za estetiko, ko opremljajo apartmaje ali hotelske sobe?!
Tole s Finger food mi moraš pa še kaj povedati!
@Å pela; imaš kakšen predlog za smučišče kje v normalni oddaljenosti (recimo max 2,5 ure iz Ljubljane), kjer je sneg in imajo kakšne solidne hotelčiče?Tale vikend bi morda izkoristili za smučanje brez šefa
Sem bila V Bad K., pa meni tud ne potegnejo njihova smučišča. Itak da so boljša v Italiji.
Je pa ravno obratno pri hotelih. Avstrijci majo res pošlihtane hotele (vsaj tiste v katerih sem bila jaz), o zajtrkih da ne govorim. Ni da ni, Italija se lahko skrije 🙁
Restavracije so pa itak nore, Dunaj in Salzburg…njami…
V Salzburgu sem bila prvič v Finger Food restavraciji, mislim noro.
Drugač pa vidim da se vam gode. Blagor se enim kakšne šefe mate. Naš šef se nič ne zmiga, kaj šele da bi mu padel na pamet kakšen smučarski vikend 😉
ja, v tem času bi bilo že treba kam višje…