Kategorija: Opravljivka

Objavljeno dne

Kam gleda Katja Jevšek?

Košnja, pobiranje sena, krompirja ali celo trgatev in s tem moje možno zanimanje za natančno vremensko napoved, so stvari, ki imajo z mano približno toliko veze, kot Damjan Murko in kvalitetna glasba.12

Torej je najbrž jasno, da se z vremensko napovedjo res nisem nikoli obremenjevala. Zjutraj sem odprla okno ali pomolila nos čez vrata in vremenska napoved … no, razkritje situacije …. se je zgodilo. To je to, več ne potrebujem.

Pa sem le včasih pokukala ob napovedih Mirana Trontlja, če že zaradi česa drugega ne, že zaradi njegovega šarmantnega glasu, ostajala ravnodušna ob Andreju Pečenku, se čudila zakaj so na TV Slovenija vztrajno pred kamere porivali tresočo Tanjo Cegnar in se smejala ob čudnih poskusih nekakšnega alter napovedovanja vremena z Danico Lovenjak, a izven meja mojega razumevanja je prišlo s trenutkom, ko sem pri napovedovanju vremena zagledala prikupno mladenko, ki sliši na ime Katja Jevšek.

OK, dekle je prav luštno, tudi zven njenega glasu ni napačen, a tu se počasi izteče seznam vseh atributov, ki zagovarjajo izbiro tega dekleta proti stotinam drugih Slovenk, ki imajo ustrezen stas in glas.

Očitno so Katjo v zadnjih nekaj letih že naučili boljšega naglaševanja ob zaključevanju opisa vremena vsakega področja posebej, vendar ji ob strašanskem koncentriranju na pravilne poudarke in dvige glasu, ne uspe vzporedno usmerjati tudi njenega pogleda. No, ja mogoče pa ima Katja tam nekje v daljavi, nam gledalcem skritem kotičku, postavljenega kakšnega postavnega možica s katerega nikakor ne more umakniti oči tudi med mahanjem rok po nekakšni Dolenjski, Primorski in Gorenjski.

Pa postavite ga že malce bolj nazaj, da bo Katja svoje učke le uprla v tisto tablo, ki je očitno vidna le nam! 🙂

  1. No, ja, priznam, da malce več povezave med košnjo in mano že je, kot med Murkom in glasbo [↩]
  2. Aja, to vas zanima, če sem že kdaj kosila? Ja, 2x v življenju pa sem že potegnila avtomatično kosilnico po kvadratnem metru travnate površine [↩]
Objavljeno dne

Smisel za humor, skrb za zaposlene ali varstvo potnikov?

O našem prenovljenem terminalu vse do danes nisem še nobene rekla. OK, saj ni slab in nekako sem vesela, da je naše letališče iz vaške pristajalne steze, kjer nočni čuvaj ob najavi vsakega letala odide do glavnega stikala in prižge luči, ki jih takoj po pristanku zopet ugasne, končno začelo pridobivati podobo resnega letališča.

Žal mi je sicer, ker glavni vhod in področje prijav še vedno ostaja bolj ubogo, a vsaj po fazi sezuvanja in obuvanja čevljev, padeš v predel, ki premore celi dve nadstropji, eno ali dve trgovinici … no, ja, nekakšen ubogi našankobveznonaslanjajočise kafič in pa nov dosežek našega mednarodnega letališča …opa (!) tekoče stopnice, ki te popeljejo v zgornje nadstropje, ki je prav lično in prostorno urejeno … žal pa tudi tukaj ni lokala, kjer bi v miru popil kavo, se usedel v udobne sedeže in prebral dnevne novice.

No, ker me tale prenova res ni presunila, o tem pač nisem nič pisala in tudi tokrat ne bi, če nas ob prihodu iz Aten, tako mene, kot tudi vse ostale potnike, osebje našega letališča, ne bi neznansko pozabavalo.

Po novem je naše letališče pridobilo tiste tube oz. hodnike, ki potnike iz stavbe popeljejo naravnost v letalo. Nobenega sprehajanja po letališču več in končno se tudi v Sloveniji, tako kot na ostalih svetovnih letališčih, potniki lepo po suhem (če seveda dežuje ali sneži) sprehodimo naravnost do svojega sedišča v letalu. Oh in sploh nobel! 😉

Tja grede je šlo brez humorja in presenečenj, ob prihodu nazaj pa prav zanimiva dobrodošlica. Ker smo imeli zadnje sedeže, smo seveda izstopili zadnji. Oh, katastrofa, avtobus, ki je stal tik pred nami je bil že popolnoma nabasan. Res z veliko muko smo se nekako stlačili vanj in bili prav srečni, da nismo sedeli na začetku letala, saj bi se tokrat zaradi takšnih mečkačev, kot smo mi, že deblih 10 minut gužvali kot sardele v konzervi.

Zajela sem sapo, trebuh potegnila noter in se še malce bolj stisnila k trebušastemu gospodu, ki je stal ob meni. Vrata so zaprli, šofer je obrnil ključ, …. jupi, gremo, gremo …. premaknili smo se za 10m …. avtobus se je ustavil. ???!!! Kaj je sedaj to?! Tukaj smo!? Vrata avtobusa so se tokrat odprla z druge strani in izpustila smejoče in ponekod celo krohotajoče se potnike.

Res, brez heca … v avtobus smo vstopili z ene strani, se zapeljali 10 m naprej, nato pa izstopili na drugi strani ter se napotili v stavbo letališča, ki je bila še kakšen meter oddaljena od nas! Ne, nobenega viharja, naliva ali česa podobneg ni bilo. Prav lep topel in prijeten jesenski večer.

Pa kaj na letališču ne vedo kaj bi z avtobusom ali pa tistega Lojzeta, ki že 40 let vozi taisti avtobus po letališki trasi, ne želijo odpustiti tik pred upokojitvijo? No, morda pa je ravno tisti dan direktorjeva tašča sklenila, da se preizkusi v vožnji z avtomobilom in je neuktotljivo dirjala po letaliških progah … in nikoli se ne ve, kdaj se lahko nevarno približa vhodu na letališče in zbije nič hudega sluteče potnike.

Objavljeno dne

Dan mrtvih je dan, ko proslavljamo ali objokujemo?

Dan narodnosti, dan osvobodilnega boja, dan reformacije, dan čarovnic, Prešernov dan, moj rojstni dan ….. pa naj bo še dan mrtvih, če ima že vsak živ in vsaka stvar in pojem svoj dan, čeprav še zdaj, ko sem skoraj zagotovo v drugi polovici svojega življenja, kakšna je logika, ki stoji za vsemi temi dnevi.

Enkrat proslavljamo, drugič se poslavljamo, enkrat nazdravljamo, drugič objokujemo?

Pri Prešernu baje proslavljamo dan, ko je umrl, čeprav ne vem zakaj ne bi raje proslavljali njegovega rojstva 3. decembra? December je itak zafuran mesec, ko nihče več ne dela in prav pripravno bi ga bilo začeti srati, piti in nazdravljati že na začetku meseca.

In potem imamo 31.oktobra dan reformacije. Me prav zanima koliko Slovencev sploh ve zakaj se v petek ni delalo. Hmja, nekaj s Trubarjem in prvo slovensko knjigo, kajne? Je Trubar napisal, zapisal, prepisal, natisnil ali kaj že, tistega daljnega 31. oktobra? No, ja saj je vseeno, le da imamo dovolj prostih dni, da se gnetemo po pokopališčih in urejamo svoje vrtičke in se tako 1. novembra ponosno in pokončno v svojih novih oblačilih sprehodimo vsaj trikrat do tistega vsaj enkrat letno popolno spedenanega groba svojega bližnjega ali pa do groba kakšne tete v sedmem kolenu.

Ja, tudi jaz imam (pravzaprav jih nimam več) bližnje, ki niso več med živimi. Poleg tašče in tasta, ki smo ga pokopali prav to leto, imam na ljubljanskih Žalah pokopano tudi svojo ljubljansko babi. Čeprav je od smrti moje babi minilo že skoraj 20 let, je spomin nanjo še vedno živ. In čeprav je od doma mojih staršev do njenega sedanjega bivališča le 5 minut hoda, je tam ne obiskujem pogosto. Nikoli je nisem. Tudi takoj po njeni smrti ne, četudi je bil spomin nanjo še zelo boleč in sem živela v neposredni bližini Žal. Ne vem, zakaj, a nikoli se nisem znala pogovarjati s kamnitimi spomeniki in gomilami zemlje prekritimi s peskom in nikoli nisem prav dobro razumela simbolike skrite za prižiganjem kičastih sveč v plastičnih barvastih ovojih.

Ljudi se spomnim drugače, ob vonju ribezovega soka se spomnim na dedka, ob dateljnih, ki jih ponuja krošnjar na tržnici, mi spomin uide k babici, ob toboganu, ki vodi v bazen, se mi utrne nasmešek, ko se spomnim radgonske babi, ki se je pri svojih 80-ih spuščala po njem, ob vonju sveže pečenega jabolčnega zavitka se spomnim tašče in ob glasnem športnem navijanju svojega sina, se obvezno spomnim tasta.

Le zakaj bi mi nekdo predpisal, da se moram vseh spomniti naenkrat, jim takrat natrpati na tone kičastih sveč, ki jih sploh ne morem več zložiti na grob in se ob pravih urah pokazati sosedom, da ne bi govorili, da je Saša spet pozabila na svoje bližnje?!

Objavljeno dne

Težave v programskih nastavitvah

Že skoraj 3 mesece bijem nerešljivo bitko s “peki”, ki so mi prodali neustrezen prenosnik.

Saj so prijazni in vedno, ko prenosnik dostavim z novo odkrito napako, ga z nasmeškom (resda ledenim) vzamejo nazaj, ga valjajo po rokah 2 dni in ga nato zopet z nasmeškom vrnejo. Kao popravljenega. Vedno se mi nasmejijo, me pozdravijo in začuda iz tikanja vedno znova prehajajo na vikanje. Če se jaz slučajno iz tedna v teden sunkovito ne staram … in mislim, da take sile še ni, potem je vikanje najbrž posledica dobrega sales treninga. Baje z vikanjem sprožiš obrambni mehanizem, ko skozi stisnjene zobe, osebe nikakor ne moreš poslati v karkoližetipadenapamet.

No, moj povsem nov (no, ja, je bil nov in od takrat še vedno ni zasijal v svoji polno delujoči funkciji) prenosnik pa še vedno zmrzuje, mi občasno podira baze (ker ob zamrznitvi ne morem nič drugega, kot da ga grobo odključim od vseh virov energije, luščijo se mu slovenski znaki (to so po treh obiskih le dokončno rešili), obrabljajo se tipke (ker baje s svojim načinom tipkanja, kjer uporabljam konice nohtov, notesniku stalno fizično škodujem in sem netipični uporabnik, ki ne more uveljavljati reklamacije), enkrat ne deluje DVD enota, drugič se baje (res baje) pokvari disk, ki ga je treba menjati, tretjič ne delujejo outlook, četrtič Outlook deluje, vendar računalnik zmrzne vsakič, ko odprem jpg file … Najhuje pa je, da jaz sploh ne razumem njihove brezmejne dobrote in dobre volje, ko mi res iz čiste ljubezni vedno znova popravljajo prekrasen računalnik, ki itak šiba (TO SHIBA) in ima naložen ohinsploh krasen program Windows Vista.

Danes je v moj nabiralnik prišlo naslednje pismo.

Dragi Skrbnik programov,

Lani sem nadgradila odličen program Fant 5.0 v Moz 1.0 in opazila, da je le-ta začel nepričakovano spreminjati že utečene plačilne module, omejuje rože in nakit, aplikacije, ki so v programu  Fant 5.0 zelo uspešno delovali.

Nadalje, program Moz 1.0 je izklopil kar nekaj pomembnih programov, kot na primer Romantika 9.9, toda naložil je neželjene programe kot na primer LigaSiMobil 5.0 in Kosarka 3.0.
Program Pogovor 8.0 sploh ne deluje več, HisnaOpravila 2.6 pa se je enostavno sesul.

Poskušala sem rešiti probleme z zagonom Godrnjanje 5.3, a žal brez uspeha.

Obupana

Draga  Obupana,

Zavedati se morate, da je Fant 5.0 zabavni paket, medtem ko je  Moz 1.0 operacijski – delovni sistem.

Poskusite vnesti ukaz  C:\PA_SEM_MISLILA_DA_ME_LJUBIS in poženite Solze6.2.
Moz 1.0 bi moral  potem avtomatično pognati aplikacije: Kriv_sem3.0 in Roze 7.0.

Toda  pazite, prepogosta uporaba zgoraj navedenega ukaza povzroči v programu Moz1.0 zagon Vedno_tiho2.5, Vecer_s_prijatelji7.0 in Pivo6.1.
Pivo6.1 je  zelo neprijeten program, ki oblikuje zvočne datoteke imenovane Glasno Smrčanje. Pod nobenim pogojem ne nalagajte programa Tasca1.0 ali novega programa Fant6.0. Te  aplikacije ne podpirajo programa Moz1.0 in ga bodo dokončno sesule.

V celoti gledano je Moz1.0 odličen program, a ima omejen spomin, nove aplikacije pa obvladuje zelo počasi. Zato razmislite o nakupu dodatne programske opreme, ki bo izboljšala njegove zmogljivosti. Osebno vam priporočam programsko opremo DobraHrana3.0 in SeksiPerilo5.3.

Vaš skrbnik programov

Vsaj kar se težav s skrbniki tiče in kompatibilnostjo programov, punco povsem razumem. Sploh, če je programe dobila naložene v paketu skupaj s hard ware-om na katerem piše TOSHIBA. Draga moja, povem ti, da TO prav nič ne Å IBA, še PRAV POČASI NE GRE!