Radi prejemate darila? Jaz jih obožujem. Po pravici povedano se mi včasih za moj rojstni dan zna tudi povesiti nos, ko se moj dragi vse do večera niti slučajno ne spomni, da je to dan, ki ima takrat zame veliko začetnico.
Pa ne, sploh ne pričakujem daril v stilu zlatnine in diamantov, želim si le pozornosti in to razumem tako, da moj dragi zame naredi nekaj, kar mene veseli, njemu pa predstavlja mučenje.
Vas zanima kaj bi to bilo? Ples do poznih ur, to bi že lahko bila ena od zanimivih mučilnih taktik. Pa kakšna pregrešno draga večerja, saj meni hrana pomeni veliko, njega pa močno stiska pri srcu, če za nekaj uric užitkov, ki jih kasneje odplakne voda v toaletni školjki, odšteje muchos euros.
Å e danes se me drži “nalepka” da ne maram cvetja, kar je popolna zmota. Je pa to zablodo povzročil eden od mojih enainštiridesetih D dnevov-.. mislim, da tisti triintrideseti.
Takrat z mojim še nisva, tako kot sedaj, delala v istem podjetju in tako je on zjutraj, kot vse tiste dni brez velike začetnice, odbrzel v službo. Nič “nr’bolše”, nič lupčka -.samo “Ciao!” in že ga ni več.
No, saj mogoče pa je to posebna taktika, sem si mislila, čeprav bi me lahko že 14 kratna izkušnja pri tem dogodku v kombinaciji z njim, izučila, da je pač fant spet pozabil.
V službi seveda darilce kolegov, pa 300 vprašanj kaj mi je moj kupil, pa 100 klicev prijateljev, celo poslovni kolega je naročil dostavo šopka v mojo pisarno. Si morte misl’t, kako dolg nos sem imela, ko sem odprla kuvertico in prebrala, da šopka ne dostavlja moj dragi?!
Pa me vmes kliče še moja mami, ki za svojo edinko vedno rada zganja cirkus, mi čestita in vmes kaj hitro pove, da ona že tako ve, da moj ni nič pomislil name in da ga je že klicala ter mu zabičala, naj k meni v pisarno – ne vem niti zakaj naj bi on hodil takrat k meni v pisarno -po mojem smo našega tamalčka takrat vodili na neke otroške telovadne igrice v našem sosedstvu in ga je moj dostavljal-no, naj k meni ne pride brez darila.
In tako je moj prišel! Ob petih popoldne pride ves nasmejan v pisarno in … ????-brez darila -.
Pa mi reče, da ima darilo v avtu. Joj, joj ..kolk pa fajn, si mislim vsa napeta od razburjenja.
Greva do avta in on odpre prtljažnik v njem pa O G R O O O M E N šopek cvetja. Ga potegne ven in mi ga položi v roke. Na njem je bil še račun. Hud! Od cvetličarne, ki se drži stavbe, kjer on dela. Nič drugega! Le tisti pregrešno drag in velik šopek.
Moj nasmešek je padel za 1m navkreber in mislim, da sem siknila nekaj v stilu ” a ni škoda denarja?”
Ja, res ..še vedno mislim tako! Če bi šel na travnik in mi nabral marjetice, bi bila veliko srečnejša, kot da je mimogrede med potjo domov, po stotih klicih svoje vsiljive tašče, posegel v denarnico in si olajšal vest.
Pa ga je malce izučilo in se je od takrat poboljšal ….plesat me pa še vedno ne pelje. 🙁
In ne, danes nimam rojstnega dne , zato lepo prosim, ne mi pošiljat rož!