Kategorija: Hecam se

Objavljeno dne

Oto Pestner

Spet ena takšnih, ko sedim doma za mizo, pred mano računalnik, delam nekaj za službo, v ozadju pa nekaj brblja na naši televiziji. RTV Slovenija 1 in oddaja V kadru. Ne poznam oddaje, prav tako kot tudi zadnjič nisem poznala oddaje Prvi na vasi, ki sem jo zadnjič opisala, kot nekaj kar me nikakor ne prevzame in na to dobila kar nekaj burnih reakcij tet, ki pa so nad takšnimi oddajami in govejo glasbo navdušene.

Za protiutež, da pokažem, da nisem le gnjavator in da vseeno ljubim glasbo, naj tokrat zapišem, da sem glavo dvignila in oddaji prisluhnila, ker sem zaslišala meni strašansko ljub vokal. V oddaji je bil gost Oto Pestner. Obožujem Ota Pestnerja. Oto ima vokal ob katerem se raznežim in pesmi, ki jih prepeva on, se nikoli ne naveličam. Balade kot so Mati bodiva prijatelja, Tvoje solze, Vrača se pomlad so tiste ob katerih si radio navijem do konca in zraven prepevam na ves glas.

Če bi bil Rudi Carell še živ in če bi še vodil tisto svojo oddajo, kamor je pripeljal ljudi, ki kao blage veze niso imeli kaj jih čaka, potem pa jih je z nečim blazno presenetil, potem vam izdam to, da bi mene lahko razveselil s tem, da bi mi pripeljal Ota Pestnerja, ki bi potem nekaj komadov zapel le meni. Obljubim, da bi v ta namen celo kričala in spustila kakšno solzico, da bi le izgledalo, kot da sem popolnoma paf. 🙂

No, če pa Oto ne bi hotel, mi bi lahko pripeljali pa Michel Buble-ja. Z njim bi bila tudi zadovoljna 😉 …. četudi ne bi pel le meni in bi zraven zapel še vsem drugim obiskovalcem naših Križank 😉 … ja tudi to bi “kupila”.

Objavljeno dne

Desetprstno slepo tipkanje baje ni zame

Moj EMÅ O govori, da prihajam iz tiste generacije, ko v cvetu mojega izobraževanja, o računalnikih ni nihče razmišljal, kot nečem splošno uporabnem. Tipkanja so se učila le tista dekleta, ki naj bi postale tajnice … po nekakšni čudni formuli pa je uspelo pridobiti nekaj tipkalnih strojev in učitelja učiteljico tipkanja tudi nekaterim gimnazijam. No, naša gimnazija ni imela te sreče in tako smo za izbirni predmet v 3. in 4. letniku lahko izbirali med tehnično kemijo. Ne, ne, nisem pozabila napisati še kakšnega predmeta … pri nas smo se pač vsi navdušeno vedno znova odločili izbrati tehnično kemijo. Prekrasen in perspektiven predmet, predvsem za družboslovce 🙂

Nekaj let za tem sem kot pridna študentka prenašala papirje gor in dol po uvozno izvoznem podjetju in v stiski s kadri, v trenutku “napredovala” v študentko-referentko na izvozu, katere glavno delo je bilo TIPKANJE izvozne dokumentacije.

Dekleta, ki je obvladalo vse čudne poskuse z lakmusovim papirjem pa tipkanje ja ne bo prestrašilo in sem sprejela ta izziv. Prvič, ko sem sedla za stroj in pričela z delom, je v sobi zavladala čudna tišina in le na vsakih 10 sekund je bilo mogoče slišati moj novi udarec na tipko. Najbrž so mi nekaj mesecev za tem, tam ponudili službo ravno zaradi moje očitne trmoglavosti in vztrajnosti, saj sem do konca meseca uspela brez kompasa najti že veliko večino črk.

Nekaj mesecev za tem so v našo sobo pritovorili stroj, ki je bil višek napredka. Vanj si najprej odtipkal vse kar si mislil, na koncu stisnil M za memory in potem vstavljal neskončno število papirja in stroj je tipkal sam od sebe. Mislim, čudo sveta, ki je bilo kot nalašč narejeno zame. Nekaj dni sem samo razdelovala sistem in ugotavljala kaj vse se pri mojem tipkanju ponavlja, nato pa en teden vstavljala kuverte, dopise, dokumente in si naredila zalog za mesece naprej. Stroj je tipkal zame …. juhu!

Kasneje sem službo zamenjala in moj strašni stroj z žalostjo v srcu pustila tam. Naslednja služba je bila v računalniški firmi in mesto odgovornejše, kjer niti en zapis ni bil enak drugemu. Po pravici povedano, sem takrat osebni računalnik videla prvič v življenju. Hja, telefon je bil moj zaveznik in po tipkovnici sem tolkla le v skrajni sili.

Danes tipkam ko štirje … moje tipkanje je agresivno, hitro in smešno. Sliši se me daleč naokrog. Tipkam z dvema prstoma …no, v glavnem s kazalcem desne roke, kazalec leve pa je v stalni pripravljenosti in vskoči pri kakšnem A, E, shift-u …. pa še to ne vedno, saj moj desni kazalec obvladuje sceno po celi tipkovnici. Tipkam resnično hitro in slepega tipkanja sploh ne pogrešam.

Pa vendar, včasih imam prebliske in si zaželim kakšnega šnelkurza. In tako zadnjič s svojim ameriškim šefom, ki ima podoben tipkarski slog, kot jaz, razpravljava o tečaju tipkanja in jaz omenim, da bi mogoče bil čas, da se naučim te vrline . On pa: “No, no, no!” s paniko v očeh. Nič jasno??! Je rekel, da bo izdal prepoved, da mene kadar koli v tej službi spustijo na tečaj tipkanja, kajti ne more si predstavljati, kako dolge maile bi dobival od mene, ko bi tipkala še hitreje 🙂 🙂

Objavljeno dne

Lulanje v naravi

Moški se obrnejo malce vstran, ga potegnejo ven in lulajo …..kjer koli že, me pa ???!!

Ne, nisem ljubosumna in niti slučajno ne pogrešam te izjemne sposobnosti, ki pritiče le moškim. Pravzaprav mi gre ta lastnost …ups, sposobnost …..izredno na živce. Le kako ženske zdržimo še tistih nekaj dodatnih minut in uspemo najti ustrezen zaprt prostor, ki je ustrezno opremljen in namenjen opravljanju te dejavnosti, moškim pa to nekako ne uspeva?!

To me spominja na nek dogodek, ki mu je pred leti bila priča naša družina. Bili smo na smučanju v italijanskih Dolomitih, sezona, gužva, smučarjev na tone ….. mi sedimo na klopci ob sedežnici in čakamo prijatelje, da prismučajo do nas … zraven nas nekaj podobnega počne družina Čehov. Mama, ata in dva mladostnika, vsi popedenani po zadnji smučarski modi.

Ne, niso lulali tam pred nami, 🙂 se je pa ženski del družine znebil odvečnih telesnih snovi na precej “moški” način. Bilo je seveda mrzlo, pozimi smo vsi malce prehlajeni in pri nas za osmrkovanje ponavadi uporabljamo robčke ….tudi moški 🙂 , pri teh Čehih pa je bila navada drugačna. Najprej mati, nato pa še hči, sta zamašili eno nosnico in skozi drugo močno pihnili ….. na sneg seveda. Brez obračanja, brez kompliciranja ….saj gre vse v naravo, kajne?

Podobno moj dragi argumentira, ko se mu zdi, da je WC preveč oddaljen. 🙂

Objavljeno dne

Prvi na vasi

Ura je pol devetih zvečer, sedim v jedilnici in pripravljam se k pisanju novega prispevka. Imam idejo o čem bi pisala, vendar sem se ravno ta trenutek premislila. Zakaj? Po televiziji sem slišala največjo bučo ever.

porokaPojma nimam kdo je sploh prižgal televizijo in sploh kdo je izbral program TV Pika, kajti televizijo pri nas gledamo bolj površno ….. in če že, potem je to kak film na HBO-ju ali kakšna aktualna oddaja na POP TV-ju ali A-kanalu, medtem ko NET TV, Paprika ali TV Pika na naš ekran zaidejo po veliki pomoti.

Kakor koli že TV Pika je bila izbrana tokrat in na programu je bila oddaja, ki me spominja na tisto Na zdravje ali kako se že imenuje stvar z Jasno Krasno … oddaja, ki mi resno dvigne kocine in to ne od ganjenosti. Pa me niti ne motijo razni jodl bodl ansambli ala Atomik harmonik in Turbo angels, vmes pa še kakšna Tanja Žagar, Manca Å pik, ali Werner. Čeprav te glasbe ne maram, nekako razumem, da mora na programu biti tudi nekaj za ljudi, ki poslušajo narodno zabavno ali turbo folk glasbo. Pri teh oddajah me motijo predvsem neumni štosi, ki žalijo intiligenco gledalcev in pa trdo zaigrano povezovanje voditeljev, za katere je skorajda očitno, da se v narodno zabavni zgodbi ne znajdejo najbolje. No, oddaja Na zdravje je odšla na počitnice, na TV Piki pa se nas očitno ne bodo usmilili s počitnicami. TV Pika je namreč na spored ob nedeljskih večerih postavila oddajo Prvi na vasi.

Ne, nisem vedela kako se oddaja imenuje …ampak tokrat sem prav nalašč na internetu pobrskala za program TV Pike.

Naj preidem na bistvo; ne vem od kje, kdo, zakaj … ker pač nisem poslušala, v programu TV Pike pa to tudi ne piše …. kar tako iznenada zaslišim, ko novinar sprašuje nekega mladca: “in kaj vam je pri njej tako všeč?” …najbrž je mislil punco, ženo, partnerko …

In mladec pomisli in reče: ” da NI pohlepna.”

Opa, kakšna ljubezen in občudovanje! 🙂 Pa jaz svojega takoj načevljam, če mi takole na televiziji ….pa čeprav le na TV Pika, naredi takšno bruko. Pa naj raje reče “da ma velike joške” ali “da velik čveka”, kot da med moje kvalitete uvrsti to kar jaz NIMAM oz. to kar NISEM.

O, po tej varianti pa jaz res ne bi imela težav pri naštevanju vrlin svojega dragega (drugače bi morala kar pomisliti 🙂 ) ….. tako pa: všeč mi je, da NI majhen, da NIMA čevljev št. 37, da NIMA trebuha, da me NE pretepa, da NE prihaja domov pijan, da NE vpije RAVNO vsakič, ko si kupim nove čevlje, da mu NE smrdi iz ust, da NIMA še kakšne ljubice …

Ej, hvala TV Pika in oddaja Prvi na vasi …. zdaj res vem, da je moj dragi res najboljši …no, prvi na vasi 🙂

Objavljeno dne

Joj zamudila sem 07.07.07!

Al pa prehitela, saj bi svojih 7 naključnih dejstev morala opisati na včerajšnji dan, kajne? In izbrati 7 takšnih, ki bodo zagotovo nadaljevali verigo in potem bi imela 7 let neizmerne sreče in najbrž še 5 otrok …ja, enega imam že pa še moj dragi pa bi že bili kot Sneguljčica in sedem palčkov.

In kaj naj zdaj reva jaz?!

O tej smešni evforiji smo se zadnjič pri frizerju pogovarjali …..joj, spomnila sem se, da še prav nič nisem zapisala o moji Barbari …najfrizerki seveda ….bom, bom …..no in ker frizerke itak veliko vedo, je Barbara povedala, da so lani baje bejbe pred 06.06.06 vse s trebuhi že vnaprej norele po porodnišnicah, da so jim male hudičke prej iz trebuha vzeli. Halo?!

Ja, tiste ki so rodile na 666 imajo pa potrdilo, da so dobile male hudičke 🙂

Moram pa priznati, da bi najbrž tudi sama želela svojemu otroku prizanesti z datumom, ki bi mu pri vraževernih delodajalcih najbrž vsaj oteževal možnost zaposlitve, če ne še kaj hujšega. Ja, morda pa bi ga bilo treba poimenovati Satan, da bi bila stvar še bolj očitna, he, he.