Vse najboljše moj najljubši svak

Rojstni danDanes praznuje brat od moj’ga dedca. On sicer ne bere mojega bloga …vsaj tako pravi on, je pa do pikice obveščen kaj dogaja na njem. Baje mu poročajo njegove ženske.

Glede na to, da se pri mojih dveh starših, možu in sinu, moje sorodstvo konča …… in imam le še tri sestrične, enega bratranca, dve teti in dva strica in nihče od njih ne živi v Ljubljani, zato se z njimi srečujem le še na pogrebih ….poroke pa itak niso več moderne….spet sem zašla …torej, zato v moje sorodstvo raje štejem kar te taprženene.

Tomaž ima le enega brata in tako s tem jaz dobim le tega enega, edinega svaka. Sicer se nimam kaj izmišljevati in se mrščiti, kajti to je to ….ampak priznam, da je kar fejst in da je res med mojimi svaki on tanarbolši 🙂 Poleg tega si je našel eno fejst žensko in tako se je moje sorodstvo razširilo še na tanarbolšo svakinjo.

Svak, preko bloga ti želim, da vsaj danes malce odložiš tiste študijske knjige, si naliješ cvičkacvicek.jpg 😉 in mojo drago svakinjo popelješ na kakšno dobro in drago 🙂 večerjo.

Dobimo se pa itak potem, ko prebelimo in pospravimo.

Romantika na višku

Včeraj zvečer, ko je slučajno Jaka zaspal še pred nama in midva s Tomažem leživa na kavču v dnevni sobi, naenkrat začutim Tomaževo roko na svojih ramenih. Počasi me podrgne z dlanjo in jaz zamomljam “Mmmmm” pravzaprav zapredem, kot mucka.
In v naslednjem trenutku začutim njegovo roko na prsih in rečem “Jaaaaa, leeeepo…”

Roka zleze k nogam in jaz “Kako paše!!”

In roka se ustavi. Jaz vprašam: “In zakaj si prenehal?”

On pa: “Ker sem končno našel daljinec za TV”

Å e sreča, da Tomaž ne bere mojega bloga, ker bi me drugače dal iz kože. 🙂
To je joke, res, prisežem …pri nas namreč daljinca nikoli ne iščemo na tako romantičen in nežen način. Tomaž se ponavadi zadere iz kavča:”Ma, kje je spet ta daljin’c!!!?!” 🙂

Postala bom zvezda

Kaj naj rečem, prišlo je mojih pet minut 🙂

Pri oddaji Trenja za danes zvečer pripravljajo oddajo o obsedencih s svojim videzom. Ker preko osebnih trenerjev fitnesa nikakor niso uspeli najti osla, ki bi se pokazal pred kamerami, so se lotili iskanja po spletnih straneh in naleteli na moj blog o hujšanju. Novinarka me je poklicala in me prav zvito povlekla v zadevo. Ja, kaj čem, privolila sem in včeraj smo že posneli prispevek, ki bo pokazal gospo, ki je že v zrelih letih in še vedno obsedena s svojo postavo.

To sem jaz, ja. 🙂

Ne vem kako bo izgledal končni izdelek, saj bodo vse skupaj še zmontirali in obdelali, ampak na samem snemanju sem se počutila prav dobro. Ekipa Trenj je prav prijazna in simpatična.

Bomo videli kaj bom o njih govorila danes po oddaji 😉

Sem jaz predebela ali so obleke premajhne?

Zadnjič me prijatelj, ki bere moj blog o hujšanju vpraša, zakaj sem tako obsedena s temi kilogrami, saj da za svoja leta čist’ u redu zgledam.

O tistem “za svoja leta” bomo še debatirali …oja, bo prišel na mojo mino 😉 ampak pojdimo po vrsti!

Zakaj sem res stalno obsedena s tem hujšanjem?

Prva stvar, ki vpliva na to je da sem zahtevna. Do okolice, še bolj pa do sebe. Perfekcionistka, pravijo nekateri. Meni se zdi le, da želim vsako stvar pripeljati do najboljše možne različice ….ok, razumem, sem najbrž ravno zapisala stavek, ki potrjuje tezo 😉

Druga stvar, ki vpliva na to izhaja iz tega, da sem estet. Priznam, da preden se poglobim v “nootranjo” lepoto, vsako stvar pogledam in ocenim od zunaj. Tako ocenjujem seveda tudi sebe in ugotavljam, da bi lahko bila boljša s kakšno kilco manj in obtesanim teleščkom.

Tretja stvar ponovno izhaja iz estetike. Če mi že ne uspe iztesati teleščka, se zatekam k trikom in ukanam in napake poskrijem z oblačili. In to lepimi oblačili. Ni mi vseeno kaj oblečem ….pravzaprav me moda in kultura oblačenja zelo privlačita.

In tukaj pridemo do srčice problema! Ne vem kako je z vami, vendar jaz po večini svojih nakupovalnih pohodov, domov odhajam depresivna. Ne moja višina, ne moja širina ne predstavlja kakšnih ekstremnih odstopanj od slovenskega povprečja, vendar po mojih trgovinskih pohodih sodeč, kaže, da sem “težkokategornik”

Ko pridem v trgovino z oblačili najprej preletim vse obešeno in razstavljeno ….majice, ki bi jih načeloma lahko postavili kar na otroški oddelek tako ali tako ne pridejo v poštev, hlače z nizkimi pasovi, oh, ja …morda 20 let nazaj, obleke, no morda …. prebrskam med obešalniki in sploh ne gledam modele, ker lahko postanem slabe volje. Najprej pregledam le etikete in išem številko L.
Ste opazile, da XL med ženskimi oblačili težko najdeš? In prav je tako! Le katera si želi kupiti EXTRA LARGE!!!?

Tudi L ne nabavljajo v enormnih količinah, najbrž sklepajo, da vse težkokategornice sedimo doma pred hladilnikom in TV-jem in v ta namen ne potrebujemo drugega, kot močno razvlečeno 10 let staro trenerko. V redkih primerih pa mi le uspe najti kakšen komad oblačila tudi v številki L. Super! Malce res pogledam, če nima ravno nabranih rokavčkov in kupa volančkov, saj si pri moji extra extra Large postavi ne morem privoščiti še dodatnih obtežitev ….. in tako na koncu le tiste 3 težko najdene kose oblačil vlečem v garderobo.

Rezultat: vse je narejeno kvečjemu za na moj NOS, sicer pa z vsakim novim poskusom, moj nos postaja vse daljši, zato obleke tudi na nos ne pašejo več 🙁

Zadnjič sem bila v novo odprti trgovini Bershka. Saj se hecajo!!! To morate videti! V rokah sem držala pajkice številka L in se čudila. Morda pa so zamešali pošiljko in nam poslali otroško kolekcijo! 😉
Da se rešim popolne depresije sem kupila dve majici na moškem oddelku. Za Jako, za 11-letnega fanta, sem se raje kot za S, odločila za M. Moško M številko za 11-letnega fanta???!!! Ja, ravno prav mu je … in sedaj le upam, da se pri pranju ne skrči. In kaj mu bomo kupovali čez 2 leti? Bog ne daj, da bi se naš fant ne ukvarjal s športom in pridobil kakšen odvečni kilogram.

In potem se nekateri sprašujejo zakaj je toliko mladih deklet anoreksičnih?!!!