Enkrat mi je Žiga že navrgel, kako, da mi tale naš prvomajski izlet v London ne pusti spati, ker sem še nekaj tednov …ma ne le tednov, mesecev po tem še vedno objavljala prispevke vezane na ta dogodek.
Podobno je z Blogresom pa še kaj bi se našlo.
In sedaj se spodobi, da razložim to stvar; Ni res in ni tako grozno, da bi jaz še 200 let premlevala in razmišljala o istem dogodku. Se pa pogosto zgodi, da se me kakšen dogodek tako “široko”(z različnih aspektov) dotakne ali pa le bolj pisunsko navdahnjena in takoj po dogodku se mi zapiše 3 km dolg prispevek. To je pa predolgo, priznate?
Torej ga razrežem na nekaj manjših pa še vedno kilometrsko dolgih delov in jih razmečem po različnih terminih ….potem pa lahko grem na dopust, računalnik se mi lahko pokvari …karkoli že …jaz bom mirno spala, da so zadeve že urejene in delujejo brez mene.
Ja, sedaj grem lahko že kar na kakšno 80 dnevno potovanje okrog sveta, toliko prispevkov imam že zapisanih ..pa vedno novi se pojavljajo 🙂 …. ne, ne …to je hec. Moja prijateljica Naca ….to je tista, ki prodaja super pohištvo 🙂 me baje dokaj redno prebira in zadnjič mi je rekla, da je vedno prepričana, da jaz direktno iz kina, seminarja, potovanja ….četudi ob polnoči …takoj za računalnik …in kot najbolj ažurni novinar obveščam javnost o najnovejših dogodkih. In pravi, da je to lep občutek in naj ga ji ne pokvarim s pojasnjevanjem, da imam vse itak vnaprej zapisano. Ne, Naci, se ni ravno za bat te skrajnosti …. še vedno veliko večino prispevkov objavljam po trenutnem navdihu. Dobim idejo, pridem domov, zapišem, malce pogledam, če ni večjih napak in bum ..objavim. In točno zaradi tega se določeni prispevki spisani vnaprej valjajo in valjajo …. in čakajo, da jih uporabim, ko bom na kakšnem dopustu.
Povezani prispevki: Strah pred letenjem , Ko še z avtom prideš hitreje, Kritika na kongres blogarjev, Ali je lahko seminar boljši
Pri meni ne gre za to, da bi prispevke pisala vnaprej, zagotovo pa dobivam ideje že danes, ki jih potem objavim šele jutri, pojutrišnjem…