Harlem Globetrotter team spet prihaja v Ljubljano! Jaka je spet navdušen in naju že moril z načrtom za preživetje petkovega večera. Ma, niti pod razno se mi ne da takole preživljati večera, zato smo zanje navdušili našega dedota in zadeva je dogovorjena in zdaj mora mami le še karte kupiti. 
Å e preden sem se vrgla v težko raziskavo, kje in kako do njih, smo naleteli na velik jumbo plakat, ki nam je razrešil vse dileme. Ker smo sedeli v avtu, sem uspela le na brzino v moj telefon odtipkati številko njihovega mobilnega telefona, ki je bila tam lepo in vidno zapisana. Aleš Lisac bi takšno reklamo gotovo pohvalil: ima lepo sliko in s tem očitno pojasnjeno za kaj gre, poleg tega pa ima gor še kup nujnih in manj nujnih podatkov, tudi to, kako do vstopnic ….. in pazi to: naročiti jih je mogoče na vse možne načine … celo preko SMS sporočila, kar lepo tudi piše nad že omenjeno mobilno številko. Bravo!
Jaz zapišem številko in že tipkam SMS …. pa vendar takoj, ko se od plakata oddaljimo imam prvo vprašanje, češ kaj naj napišem v SMS …kajti razen številke in stavka, da je naročilo možno preko SMSa, ni bilo napisanega nič drugega.
In napišem: “naročila bi 2 vstopnici za Globetrotter. Kaj je moj naslednji korak? Saša Gerčar”
2 dni od njih ne bu, ne mu! Če bi Jaka ne bil tako vnet, bi jaz na to preprosto pozabila in oni bi pač izgubili dva obiskovalca. Nič groznega najbrž?
Včeraj spustim še en SMS, kajti tista številka je bila edina informacija, ki sem jo imela in jih opozorim, da mi niso odgovorili. Ponovno ista zgodba – nič!
Danes sem bila že rahlo nervozna, saj je spektakel na sporedu že jutri, zatosem na poti v Zagreb, kjer sem na bencinski črpalki pila kavo, poskusila še s klicem na to isto številko. Oglasi se mi ženska s “Halo, prosim?” Nobene omembe kakšnega podjetja, njenega imena … sem že mislila, da sem se zmotila pri prepisovanju številke in sem tako zmotila kakšno “nepravo” gospo med gledanjem španske nadaljevanke. Le vprašam za karte in ona odgovori, da ja, da oni prodajajo karte in da jih lahko takoj po telefonu rezerviram, jutri pa dvignem in plačam. Na vprašanje zakaj mi ne odgovori na SMSe, pove da ima mobitel pokvarjen in so klici preusmerjeni drugam. SMSi jo očitno ne skrbijo?! Le koliko potencialnih kupcev še vedno upa, da jih bo kdo kontaktiral ali morda celo dostavil karte na dom? 🙁
Po sicer prijaznem pogovoru ugotoviva, da bo bistveno lažje karte kupiti kar na Petrolovi črpalki, kajti tudi tam jih prodajajo …in ker sem jaz ravno tam ….zakaj pa ne?
Popijem kavico in grem do gospoda za blagajno. Najprej sva se kakšnih 5 minut sporazumevala o tem, kaj želim in ko sem skoraj že imitirala poskočne košarkaše, je gospod dojel in v svojem računalniku ugledal napis HARLEM GLOBETTROTERS. Če mi gospa pred nekaj minutami ne bi zatrdila, da jih prodajajo na vsakem Petrolu, bi seveda odšla od tam brez kart. Gospod je bil prijazen in že urejal vse potrebno za moj nakup. Pa ni in ni šlo! Prisežem, tam sem stala kakšnih 15 minut, skoraj že obupala in rekla, da se bom znašla kako drugače. Gospod kart pač ni znal natisniti. Je povedal, da karte pri njem kupujejo ljudje bolj poredko …zadnjo je prodal 1 mesec nazaj. In jaz ga popolnoma razumem, gospod je 20 let nazaj vedel le to, kako se v luknjo v avtu vstavi cev za natankanje bencina, danes pa mora poleg tega poznati vse vrste in velikosti tamponov, hrano za mačke, peči kruh in slastne rogljičke, skuhati kavo in prodajati vstopnice za gledališke ali košarkarske predstave !!!
Pa to ve organizator prireditve Globetrotter? Ali on ve, da je pot do kart dolga in mučna in do njih pridejo le najbolj vztrajni? 🙂 Kljub krasni, popolni in najbrž dragi reklami?
Sicer pa mi takšna stvar da vedno misliti. Le kje se skriva šibki člen našega podjetja?
Toni,
Mam, mam ..saj je 041.542 667? Hec, dragi moji bralci tega bloga, to ni prava številka in zaman ste si jo shranjevali v mobilnike 🙂
Dragi Toni, številke doma nimam shranjene, se bo pa našla po potrebi 🙂
Kdor si pač močno želi karte, ne bo obupal po nekaj neuspelih poskusih, čeprav se strinjam, da je to slabo za organizatorja. Kar se tiče strica na črpalki…mislim, da to ni opravičilo, če je prej pač samo točil bencin. Vsak dober nadrejeni bi poskrbel, da bi vsi njegovi zaposleni znali to, za kar so plačani. Pa tudi sam bi se moral kaj potruditi…morda je res le enkrat na mesec, ko mora natisniti karto, ampak tudi to nekaj šteje. A se boš še kdaj ustavila na tisti črpalki za nakup kart? Boš sploh pomislila na nakup, tudi če boš le slučajno tam in boš v podobni situaciji kot tokrat? Mogoče boš, ampak boš že vnaprej dvomila, da jih boš dobila.
Saška,
drugič mi za podobne Jakove želje napišite E-mail ali SMS, ko se mudi in boste prihranili velikoooooo denarja.
Saj imate moj GSM?
Saša, saj praviš, da je je treba potruditi. Očitno imajo dovolj obiskovalcev. Ti si karte kupila. Razlog je bil dovolj močen.
ÄŒeprav se strinjam, da je smešno, da ljudje ne odpisujejo SMSov. Sem imel enkrat podobno izkušnjo.
Treba jih je priporočat Alešu:)