Saj sem že pisala, da se zadnje čase malce izobražujem, kajne? Strašansko uživam v družbi pretežno mladih ljudi … jah, mislim, da sem najstarejša oz. vsaj razred “mam” je med učenci zožen na nejveč 2, ostala skupina pa je pretežno sestavljena iz 30- ali še mlajših osebkov … katere združuje veselje do pridobivanja novih znanj. LSPR – londonska šola PR-a. Kaj mi bo to? Nič, diplomo,1 bom spet vrgla v predal k vsem tistim papirjem iz tečajev italijanščine, nemščine in celo potrdilo o uspešnem enkratnem jadranju se najde vmes, nato pa počasi nanjo pozabila.
Diplome in potrdila mi ne pomenijo nič, samo izobraževanje pa mi pomeni veliko. Stalno moram nekaj brkljati in trenirati možgančke in če se ne učim novega tujega jezika, potem je treba iti vsaj na tečaj krojenja, fotografiranja ali tekmovati v direktnem marketingu. Tokrat me je tale zvlekel v vode PR-a.
Za mano je že več kot polovica predavanj in vsa od prvega do zadnjega so bila zanimiva. Danes smo obdelali odnose s kamero. S kamero, ki te neusmiljeno sicira in tvojo podobo prikaže na tem tako zanimivem mediju – televiziji.
Predavala sta nam Darja Zgonc in Boštjan Vrhovec in ura je tekla hitro, kot še nikoli sedaj. Med predavanjem je bil stalno prisoten sproščen pogovor, kot da ne gre za predavanje, še bolj sproščena debata med odmorom pa je sprožila debato o našem razmišljanju2 o namenu televizije, da objavi le najslabše, najbolj tračarsko, najgrše, najbolj konfliktno, skratka negativno, pozitivno pa televizije ne zanima, saj je dolgočasno in ne dviguje gledanosti.
Baje3 se trend novic spet nagiba k lepemu. Ljudje smo siti (končno) grdih in konfliktnih informacij, ponovno si želimo lepih novic in televizija potrebam svojih gledalcev seveda sledi. Haleluja! Upam, da bodo kmalu vsa poročila postala ena lepa holivudska romantična komedija in bom ob gledanju poročil prav tako uživala in se raznežila prav tako močno, kot se raznežim že ob tisočem gledanju filma Čedno dekle.
In nato pridem domov, na prvem programu TV Slovenija pa ob 40 letnici prvega TV dnevnika, ki je bil predvajan v slovenskem jeziku, ponovno debata o načinu prenašanja novic in ponovno enake obljube in napoved trendov, da se nam obetajo lepše novice.
Bo pa res nekaj na tem, če o tem naklada tako nacionalka, kot komercialka 😉
@Sunshine; pogosto se mi dogaja, da imam o nečem napisati tako veliko, da na koncu ne napišem nič in LSPR je zagotovo ena takšnih stvari. Vsako predavanje je po svoje zanimivo in o vsakem bi lahko v svojem stilu 🙂 (dolgem, seveda), popisala kilometre teksta. Danes smo npr. imeli predavanje, ki je bilo meni najbolj tuje in morda lahko rečem celo neljubo: odnosi z investitorji. A po uri in pol poslušanja sem bila že povsem navdušena in mi je bilo že prav žal, da sem zadnjo uro predavanja prešpricala. Na ekonomskem faksu se je istočasno dogajal še en zanimiv dogodek, na katerem nisem želela manjkati. Bom pa najbrž (če si bom uspela vzeti toliko časa) kaj več o tem zapisala na blogu http://www.blog.amec.si , kjer se trudim iz anonimnosti spraviti naše najmlajše podjetje in zato tja nekako zapisujem zadeve, ki imajo kakršno koli povezavo s poslom, delom, službo ali celo kakšnim poslovnim izobraževanjem.
@MC; imam občutek, da ne verjameš, da bi POP TV lahko poskrbel za dobre novice? A RTV Slovenija pa misliš, da bi lahko?
Meni se je zadeva s predavanjem urednika TV hiše zdela zelo zanimiva, saj je za vsakega PRovca zelo koristno slišati zgodbo iz “druge strani”. Torej kaj zanima televizijsko hišo, kakšne novice so tiste, ki jih TV želi objaviti, kaj konča v smeteh, kaj bi uporabili itd.
Ja, seveda, in za dobre novice bo poskrbel Pop TV. Saj poznamo tisto o svizcih. Sicer pa, a na PR tečajih po novem predavajo o medijih? In to uredniki?
Sliši se krasno! Očitno imava v skupnem željo po izobraževanju. A se ti da povedtai kaj več o tej LSPR. Kako dolgo traja, katere “predmete” poslušate, koliko zadeva stane?