Danes je na blogu mojega sina nekdo z imenom Nick pustil komentar, ki je Jako prizadel … no, morda je to premočna beseda … dotaknil se ga je, kar je v redu, saj vsi moji komentarji naj pred objavo zapis vedno še enkrat pregleda in popravi kakšne slovnične napake, niso zalegli. Danes pa bi na vrat na nos popravljal tiste malenkostne napakice na katere se je obesil Nick. Ne, naj jih kar pusti, sem mu svetovala.
Nick (ki se mimogrede niti ni izpostavil s svojim pravim imenom1, niti z linkom do kakšne njegove strani, je pustil komentar, ki kritizira Jakov način pisanja. Jaka je sicer 12 letni fant, ki po mojem mnenju (in po mnenju njegovih učiteljev Slovenščine tudi), piše dobro …no, pravzaprav odlično (če je potrebno tudi pridevnike uporabljati ocenam ustrezno), zato je najbrž izpadel bedak Nick, ki se preresno poglablja v zapise dvanajstletnika in namesto spodbudne besede ali mirnega klika z miško in nekomentiranega prehoda naprej, za sabo raje pušča sled blata.
Jah, poznamo takšne! Tudi meni so “kolegice” že servirale, da z novo pričesko izgledam (ne, ne, tokrat, ampak pred leti, ko sem bila še dolgolasa temnolaska), kot Cruella iz 101 dalmatinec ali pa da je moja nova bluza živa katastrofa. Baje je bila le odkrita! My ass, odkrita! Saj je nisem nič vprašala! Predvidevam pa tudi, da bi bila celo na moje direktno vprašanje o pričeski, lahko našla kakšen nežnejši pristop.
Tudi med blogerji … pravzaprav ne le TUDI, ampak SPLOH med blogerji se pojavlja vse več “odkritosrčnih” ljudi. Ja, s svojo “odkritosrčnostjo” si višajo branost, saj se veliko ljudi prav naslaja ob nesramnostih, javnem blatenju, grdih in sarkastičnih komentarjih. Prav tistih zlobnih, neduhovitih ne maram, a vseeno …. da ne boste mislili, da sama nisem krvava pod kožo …. Eto, naj vam tukaj nanizam nekaj takšnih zanimivih, duhovitih ali pa le enostavno dobro zapisanih iz sosednjih logov;
Slakova Trenja
In še ena iz TV?
Ena boljših (starih) iz itak duhovitega bloga
Ali pa tale sicer prastara, a zato nič slabša
- predvidevam, da mu mama in ata nista dala ime NiCK [↩]
ÄŒe človek mlad ne izve, da je nekaj veliko bolj prav kot kaj drugega, ne bo nikoli izvedel. Do zgodnje odraslosti ni tako veliko časa kot bi kdo mislil.
Je pač potrebno najti ustrezen način, to je vse.
Na internetu je pač tako, da ker se je mogoče skriti, biti anonimen, si mnogi ljudje marsikaj dovolijo.
Od zmerjanja do žaljenja, do neupravičenega kritiziranja.
Prvi stavek: “A tudi na svojem sinu …” je TVOJ, Nick!!!!
Samo povzemala sem TVOJE zapise in TVOJE prijazne izjave!
In nikjer, nikoli jaz ničesar ne TRDIM o tebi, ker te ne poznam, nimam pojma o tem ali si mlad, star, imaš sina, oz. sploh ne vem, če si sploh res moški.
In me sploh ne zanima! A nekako ne razumem tvojega vračanja in komentiranja meni nazaj, na MOJEM blogu. Sploh mi ni jasno zakaj se non-stop mučiš in bereš slabo zapisane, predolge in očitno tebi žaljive tekste? Pa vraga, jaz bi že davno odnehala mučiti sama sebe in prebirati (sploh pa še odgovarjati) nekomu, ki počne vse ravno nasprotno temu, kar se meni zdi sprejemljivo!
Jaz s svojega bloga ne morem oditi, ti pa lahko, kajne? In mislim, da je ravno to catch bloga, da se na njem lahko izražaš v taki dolžini in takšnem jeziku, kot pač nekomu odgovarja.
Bralci pa si sami izbirajo ali jim nekaj odgovarja ali ne.
A tudi na svojem sinu prakticiraš take dolge pridige? (grdo, se ti ne zdi?)
Ne vem sicer, od kod tebi ideja, da imam sina, ampak pridige, če so dolge, so tvoje.
ÄŒe se pomaknem nazaj, v svoje otroštvo – najhuje je, da ti nekdo eno=dve uri verbalno pere možgane, namesto, da bi ti jasno povedal v enem stavku: to je tako, to je tako. Psihično nasilje je posilstvo, sploh če se izvaja nad moškim.
Saška, ti pa posiljuješ samo sebe, pa če verjameš ali ne – ampak za tebe je še čas. Umiri se malo, lepo te prosim!!! take it easy,,,,
Pa saj ni vse v blogu pa v nekem tekanju sem in tja kao zdej je pa kapitalizem. Eh.
Nisem ti odgovoril na nekatera tvoja večkrat ponavljana provociranja, sama si malo preberi vzvratno, saj često sama ne veš, kaj si en dan/uro prej napisala.
Jaka je zapisal to: Å e bom pisal o Koroški, ker me je ….
in Nick, ti na to zapišeš: Ti kar piši, ampak bi bilo dobro, da bi šel prej v kakšen tečaj slovenščine za telebane.
TEÄŒAJ in ne KNJIGO! In jasno je, da slovenščina za telebane ne obstaja ne v obliki knjige, še manj v obliki tečaja, zato vsak, ki ima IQ višji od sobne temperature, dojame da to ni dobrodušen nasvet, ampak sarkastična pripomba, je tako?
Tebe označila z bedakom, psihopatom, fanatikom??!! Halo?! Najbližje temu je moja izjava: zato je najbrž izpadel bedak Nick, ki se preresno poglablja ….
Pri tvojem znanju slovnice sklepam, da bi moral dovolj dobro razumeti tudi samo vsebino določenih besed in “je najbrž izpadel” je zgolj ugibanje, napol vprašanje, a zagotovo ne “označevanje”!
Psihopat in fanatik?? Jaz? O tebi? Mi lahko poveš kje?
Sicer pa nekaj označevanj še tukaj:
je teleban tisti, ki jo je napisal … (avtor knjige sicer tega stavka ne bo nikoli prebral, a vendar se mi zdi, da mu najbrž ne bi bilo prijetno prebrati takšno enostavno in kruto definicijo o njem od nekoga, ki o njem ne ve ničesar)
A tudi na svojem sinu prakticiraš take dolge pridige? (grdo, se ti ne zdi?)
Nekateri si pa nafilate svoj ego že s tem, da se hvalite z pomanjkljivim znanjem nečesa … (tukaj bi še rekla, da ne leti name, če ne bi uporabil 2.osebe množine, kar pomeni, da tudi jaz pašem v skupino, kajne?)
Ti si nesramna, … (zelo direktna označba).
In na koncu še to Nick; pravzaprav sem vesela tvojih komentarjev, ker temu je blog konec koncev namenjen in kontra komentarji razvijajo zanimivo debato, vendar se zaradi tega ne bom spustila tako globoko, da bi nekoga žalila. Niti slučajno ne bi ne tebe, ne koga drugega, označila za fanatika ali psihopata le zaradi drugačnega razmišljanja!
Torej moj odgovor na tvoje osnovno vprašanje: “Nesramni ali odkriti?”
Tvojega sina nisem označil za telebana, če tebi ni poznana serija priročnikov “za telebane”, si pa malo razširi obzorja, prosim.
Ti si me označila z bedakom, psihopatom in fanatikom, torej je zaključek jasen:
Ti si nesramna, jaz sem odkrit.
Dopišem le še to, da si najbrž bolj hranijo svoj ego tisti, ki pišejo blog, kot tisti, ki bloge komentirajo. Itak 98% blogov nima smisla komentirati, lahko si srečna, da sem se ob tvojem in sinovem sploh ustavil. Mnogo sreče v življenju vama želim.
aha, našel
@nick; tvoja sporočila so ležala med spami in sam bog ve, zakaj so tja zašla
No, danes sem jih rešila večne pogube.
in kje so zdaj?
@nick; tvoja sporočila so ležala med spami in sam bog ve, zakaj so tja zašla 🙂
No, danes sem jih rešila večne pogube.
Lej, res mi je čisto všeč, da me popraviš, mi namigneš, me poučiš o kakšni zadevi in to nikoli ne vzamem za zlo. Moj post, ki sem ga zapisala ni bil namenjen razpravljanju o tem ali je moje znanje slovenščine dovolj dobro, da si lahko privoščim javno pisanje, ampak je bil namenjen razmišljanju o tem, ali so ljudje nesramni, ko na popolnoma gol in direkten način povedo kritiko.
In še vedno vztrajam na svoji tezi, ki temelji predvsem na osnovnih človeških spoznanjih in odnosih:
1. bolje hvaliti, kot kritizirati
2. če že kritizirati, potem naj bo kritika konstruktivna (itak) … in kritizirati enostranski zapis 7 letnega otroka ali članek poklicnega novinarja se ne more konstruktivno ocenjevati po enakih merilih (nalašč sem šla v ekstrem)
3. čeprav se predmet kritike dogaja javno, to še ne pomeni, da je potrebno tudi kritizirati javno. Kritika naj bo med 4 očmi (ja, se dogaja tudi meni, da se spozabim, pa vendar to načelo še vedno velja)
Zakaj moj sin ni komentiral, jaz pa sem? Zato, ker je moj sin samostojna osebnost in se samostojno odloča kdaj bo komentiral in kdaj ne. Večinoma (in to ne le v tvojem primeru) on na komentarje ne odgovarja, jaz pa ravno obratno – večinoma na vsak komentar odgovarjam. Poleg tega sem tudi zvesta bralka bloga svojega sina in mu kot taka tudi komentiram na skoraj vsak prispevek (če le ni tematika takšna, kjer nimam nobenega mnenja).
Nick, res rada pišem in rada bi pisala v brezhibni slovenščini, vendar žal znam le toliko, kot pač znam. Tudi moj sin zna toliko, kot pač zna in še vedno mislim, da je v tem za svojo starost precej dober. In ne on, ne jaz ne bova jutri pisala čisto nič bolje, če se ti še toliko trudiš dokazati, da nimava pojma.
Mislim celo, da bi s prijazno besedo in prijaznim (ne sarkastičnim) opozorilom na kakšno napako, hitreje dosegel, da bi ljudje ne izgubljali časa v prerekanju, ampak se osredotočili na tisto, kar je bilo osnova debate.
Veš kaj je zanimivo: da se je dogodek s kolegico in kritiko moje pričeske, bluze in še mnogo katerih stvari v realnem življenju res zgodil in se še ponavlja. Ta dogodek je bil osrednja tema mojega posta, ker že nekaj let (ja, res, let !) razmišljam kaj takšne ljudi vodi v to, da stalno hranijo svoj ego s tem, ko kritizirajo druge. In nekega dne se pojavi nek marginalni komentar na blogu mojega sina, ki me spodbudi, da o tem zapišem post in za uvod uporabim ravno ta komentar, s komentarji začne MC, ki se “obesi” predvsem na uvod …. in od tam naprej se vse vrti le še okrog tega!!!!
Å e enkrat: moti me odnos ljudi, ki ne znajo videti in posredovati LEPIH stvari in ob komuniciranju komunicirajo le kritiko! In še bolj me moti to, da tega svojega odnosa sploh ne opazijo in vztrajno zatrjujejo, da niso nesramni, ampak le odkriti.
še vedno ban?
He, he, se strinjam v celoti. ÄŒeprav presenečena nad zakrnelostjo mojega znanja, že piham prah s srednješolske slovnice:)))). Brisanje kot opcija, sicer pa raje, blogu blog :).
Saša, danes nimam ne časa ne prave tipkovnice – na temle laptopu ne bom tipkal prav dolgo, ker mi nagaja. Za iztočnico bom samo prilepil citat z nekega drugega foruma, na katerega sem naletel pred petimi minutami:
“Boh ve kak je ta starejša ženska skrbela za psa in za kaj ga je imela. Ziher se ni pes družil z drugimi psi ko je bil mali. Ziher je imel pes vlogo čuvaja. Tudi starejšega psa, še posebej če je star komaj eno leto se ga da prevzgojiti. Samega psa in pasmo moraš poznati oz. spoznati. Ta tvoja kolegica pa ziher še nikol ni imela šarf psa, tako da mislim, da se je napačno odločila ko ga je vzela. Glede na to, da je pes star komaj eno leto priporočaj kolegici, da raskira 150eu in naj gre z njim v pasjo šolo, da se nauči osnov. Osnovna šola je od devetega meseca naprej in med drugim se tudi naučiš kako civilizirati psa.”
No, ker mi tipkovnica še ni začela nagajati, lahko še malo. Ne mislim primerjati nivoja tega citata s tvojim pisanjem, niti ne nameravam tu citirati še mnogih nižjih nivojev pisanja, ki so ti gotovo poznani in se verjetno tudi ti zgroziš nad njimi.
Jaku se opravičujem, sem tudi že pojasnil, da njega nisem označil za telebana. Obenem pa – poslušajta zdaj oba – mi nikoli ne bo jasno, da neka mati zagovarja otrokovo neznanje tako rekoč njenega, MATER(i)NEGA jezika. V principu mi ni jasno že to, da mi ni odgovoril on, temveč ti, in to na drugem mestu, ki sem ga slučajno našel. ÄŒe že samostojno nastopa na SVETOVNEM spletu, potem …
Sicer pa, da vsaj malo “nahranim svoj ego”, res obvladam slovenščino bolje kot ti, a premalo, da bi se s tem hvalil vse križem. Nekateri si pa nafilate svoj ego že s tem, da se hvalite z pomanjkljivim znanjem nečesa, česar koli, ker se vam tisto nekaj ne zdi dovolj vredno, in tudi slovenščina najbrž nima dovolj glittra in glossa.
ÄŒeprav, moram poudariti(!) – tale tvoj zadnji komentar kaže očitno prizadevanje po izboljšanju in je dejansko že lepo berljiv. So napakice, ampak ne take, da bi jih tu izpostavljal. Ali pa, ker imam ravno čas, poglejmo edini stavek, ki je vseeno res vreden slovnične kritike:
” In zame je blog nekaj, kjer ima komunikacija in različna mnenja, večjo vrednost, kot slovnica.”
ÄŒe ga slovnično vsaj malo popudramo, dobimo:
“In zame je blog nekaj, kjer imajo komunikacija in različna mnenja večjo vrednost kot slovnica.”
Razumel sem, ampak jezik je sredstvo komunikacije in brez zadostnega znanja jezika je komunikacija otežena.
Tvoj naslednji stavek govori o perfekcionizmu in verjamem, da si taka pri svojem poslu, ki gotovo ni enostaven. Biznis je biznis in dober piar pomeni zlato – ampak, a slovenščina pa naj tam nekje zadaj vije roke in poskuša dohiteti voz, kot ga je poskušala Cankarjeva Francka?
Hočem torej dopovedati, da naj bi bil odnos do slovenščine boljši kot med svinjo in mehom, in da naj bi se to razumelo samo po sebi. Na netu se tega ne upošteva, večinoma ljudje rečejo, da sicer znajo pravilno pisati, če hočejo. Eh, ni res. Tako kot pišejo tu, bodo pisali tudi službene maile, pritožbo na upravni organ ali prispevek za lokalni ali nacionalni časopis. Pa še ponosni bodo na svoje neznanje. In ogorčeni nad nekaterimi psihopatskimi bedaki, ki “udrihajo” po njih.
Vseeno mi je uspelo dokončati,
‘noč
@Lisica, vem da lahko komentarje briše. Lahko jih tudi jaz, vendar se to ne sklada z mojim odnosom do bloga. Blog je zame zanimiv ravno zaradi tega, ker se lahko na njem krešejo mnenja. In zame je blog nekaj, kjer ima komunikacija in različna mnenja, večjo vrednost, kot slovnica.
Sem precejšen perfekcionist in vedno želim stvari narediti čim boljše. Tisto kar je čim boljše zame, je nekomu drugemu popoln zmazek in očitno je Nick eden takšnih, ki rad “udriha” po dosežkih drugih. Mene to ravno ne uniči, me pa prizaDENE dejstvo, da je svet poln ljudi, ki hranijo svoj ego s tem, ko javno kažejo na napake drugih.
A nič zato, še vedno zaradi tega ne bom šla brisat njegovih komentarjev ali popravljat napak, ki jih je omenil. Sem jih pač naredila in najbrž jih bom še naprej. Morda ne takšnih, bom pa drugačne. Pač ne obvladam slovnice tako dobro, kot bi si želel Nick ali celo kot bi si želela jaz. Pa saj nisem plačan novinar, sem le nekdo, ki uživa v pisanju in za to zapravlja svoj prosti čas.
Nick, če opaziš še kakšno napako, na plan z njo! Bom vesela zastonj učnih nasvetov!
Nick, napreduješ. Tvoja kritika ni konstruktivan ampak konstruktivna.
Dve stvari moram dodati.
– kao nisem se predstavil s pravim imenom. To v glavnem ni navada na “družabnem delu” spleta, celo mnogi avtorji blogov uporabljajo vzdevek, kaj šele komentatorji. Žiga morda je Žiga, lisici pa je morda ime Blažka. Jaz sem tu pač Nick in če se spotikate ob to, brcate v temo in meglo.
– ne reče se “besede zadanejo, prizadanejo”. Zadenejo, prizadenejo.
No ja, pa še to. Se strinjam da groba kritika prizadane. ÄŒe že kritika, potem naj bo konstruktivan in naj jo avtor posreduje na lep način (z varovanjem indentitete ali brez). Napadanje brez argumentov je samo za zbrisat in pozabit.
Moj komentar naj vsak razume tako kot ga. Bolj je šlo na to, da je Jaka sila pameten fant in da se bo iz te zgodbe marsikaj lahko naučil. Recimo tudi to, da bonton zahteva, da je lepo in prav, da se predstaviš, sploh če si tako pogumen, da kritiziraš. Hkrati pa veš, da se jaz držim tistega zlatega pravila, da je bolje hvaliti javno, kritizirati pa na 4 oči.
Ej, Saša! Kot moderator bloga ima Jaka možnost komentarje brisati. Lahko komentar pusti in napake popravi, ali pa vse skupaj ignorira. Glede na njegove zapise bo sam najlažje opravil s takšnimi in drugačnimi vsiljivci na netu.
Žiga, brez zamere, ampak čisto z vsakim, ki se spotakne ob moj blog pa res ne bomo hodili na sok, sploh pa v to ne bom tlačila Jake!
Mislim, da je Jaka ob tem dobil lekcijo in bo bolj pozoren na napake v tekstu, kar je super, a tega, da je cool dečko mu res ni treba dokazovati drugim. Enim je všeč, drugim ne … so what?!
Jaz pa mislim, da je večina komentatorjev zgrešila poanto mojega posta. V naslovu sem namreč spraševala ali so takšni ljudje, ki brez vprašanja povedo svoje kritično mnenje, nesramni ali le nekako po svoje prijazni, saj nam direktno servirajo to, kar bi nam morda morali servirati že drugi.
Moje mnenje je namreč, da so takšni ljudje nesramni, a se pogosto skrivajo za tem, da sebe ocenjujejo za direktne.
Žiga, če sem tvoj komentar razumela pravilno se opredeljuješ k temu, da je npr. Nick direkten?
Morda, kot dodatno razlago (ne opravičilo, ker menim, da tukaj ni kaj opravičevati) Nicku, ki je moj post razumel, kot dodaten napad nanj: niti slučajno. V draftih imam v tem trenutku okrog 41 osnutkov in v teh dneh, ko se domov vračam ob 9h zvečer in nimam veliko idej o čem naj pišem, potegnem ven kakšno staro temo. Naslov je bil zapisan že pred meseci, tudi nekaj linkov sem že imela, Nick mi je dal le pobudo, da izberem ravno ta naslov ter idejo za malce drugačen zapis, kot je bil v začetku zastavljen.
Je pa res, da smo ljudje občutljivi na napade na nas ali naše bližnje. Napad razumemo že najmanjšo kritiko, ki pri drugi strani morda ni mišljena tako.
Priznam, sama sem napadala in napadam vedno kot ris, ko je ogroženo moje področje. ÄŒe nekdo kakorkoli ogroža (pa naj bo to le z vogalom levega očesa) mojo družino, bom praskala in piskala, kot se le da. Postanem napadalna, ironična, sarkastična! Ne bi bilo potrebno, vem.
Vseeno, Nick, morda tebi izgleda nedolžno in tudi moji kolegici je izgledalo tako, ko je komentirala mojo pričesko, a besede zadanejo. Zakaj ne iščeš raje blogov in takšnih stvari, ki te navdušijo in zapišeš raje kaj lepega? Boš videl, ljudje bodo reagirali povsem drugače!
Danes si se zapičil v znanje slovenščine in spomnil si me na primer dveh mojih prijateljev, ki se med seboj ne poznata. Oba sta komentirala na en post, ki sem ga objavila že dolgo nazaj. Prva je komentirala moja prijateljica Barbara. Eno najbolj milih in prijaznih bitij na svetu. Je frizerka. Zna vrteti škarjice, a njena slovenščina je najbrž še slabša od Jakove. Zapisala je komentar v svojem stilu …. energičnem, zabavnem, smešnem in daleč od knjižnega jezika.
Na ta komentar se je obesil moj prijatelj, ki je ostrega jezika, kritičnega pogleda, a kljub temu prijazen in uslužen. Usekal je grdo in nesramno po Barbari. Ljudi zaboli, čeprav jih kritizira popoln neznanec. Le zakaj nam je tega treba?!
Nick, povabi Jaka na sok, zraven bo (zaradi varnosti) tudi Saša. Boš lažje in predvsem boljše lahko do njega (ne)kritičen.
Tisti, ki Jaka poznamo, si upamo zapisati, da je cool dečko in da bi ga težko primerjali z vrstniki. In ravno zato sem prepričan, da bo Jaka Nickov komentar razumel. Na svoj način in po svoje, kar se mi zdi prav. Le čevlje sodi naj kopitar.
Ne solim pameti, samo sprašujem Nick. Ti vsako besedo vzameš za napad na tvojo identiteto?
Definitivno ne hodim po samih rožicah, imaš prav. Ampak beseda ne teče o meni, temveč o tebi in tvojih komentarjih.
Zadnji komentar, ker ne želim več smetiti Sašinega bloga.
Ti pa moje pisanje vzemi kot želiš. ÄŒe je bilo vredno odgovora, se te je nekaj že dotaknilo. Ali se pač motim?
Meni pa gre na bruhanje arijska rasa, ki misli, da je edina superiorna in se lahko gre sodnike über alles. MC-ja tu delno izzvzamem, on je vsaj že kar nekaj stvari napisal in objavil – in to ne samo na blogu.
Petra … predvidevam, tudi ti ne hodiš po samih rožicah, al kaj? Sicer se po tvoji logiki ne bi lotila soliti pameti meni.
Predvsem mi grejo na jetra ljudje, ki stalno nekomu solijo pamet.
Največkrat se to zgodi v virtuali, ker je slika v resničnosti popolnoma drugačna. Zatirani v službi, nepriljubljeni med prijatelji, podrejeni v partnerskem odnosu…
Torej Nick, povej kje te je življenje razočaralo?
Go, Jaka, go!
@Nick: končno si nekaj pametnega napisal 🙂
MC: jaz mu bom dal mir, sicer pa se predvsem njegova mami spravlja name. Bom pa še njej dal mir pa grem kaj bolj pametnega brat.
@nezameri; Anedane! Veš tehnika je tako napredovala, da komentar na blogu prileti v moj mail. Itak je moje delo predvsem komunikacija, zato takrat, ko prileti kakšen mail okrog bloga, ne naredim 3 kroge okrog Ljubljane pa še 30 telefonskih klicev …. klik, klik, pogledam, natipkam in grem nazaj k prvotnemu delu.
Sicer pa imam ponavadi 3-4 komentarje na dan, to pa že lahko obvladam dokaj hitro, a? In če računaš, da ne hodim po čik pavzah in kosilih, bo v redu?? In če morda tudi doma spišem še kakšen “službeni” mail, potem mi pa lahko čez prste pogledaš tistih 5 minut službenega časa, a? 😉
Sem hotel napisati nekaj o tem, da jih vsi poznamo, se pravi tiste, ki dajo lažniv mail in trobijo karkoli se jim že zljubi, a sem opazil, da je Crni napisal takorekoč že vse. Lej, kar se mene tiče, je Jaka za pisanje nadarjen, njegov stil je super in najbolje bo naredil (pa ti tudi), če takšne komentarje gladko spregleda in ignorira. Tako kot to naredi 99% drugih blogerjev.
ampak hudga pa teb ni v sluzbi, da se lahko cel dan kregaš po blogih ….
@MC; hehehe, tole me je res nasmejalo. Hvala za podporo!
Nick: Jakatova slovenščina mogoče ni brezhibna – čeprav je treba razlikovati med neznanjem in golo površnostjo -, ampak vseeno bi lahko opazil, da je bolj pismen kot večina veliko starejših blogerjev, ki se valjajo po slovenskem internetu, in bil tiho oz. se šel zoprnega prfoksa pri kom drugem, od katerega bi bolj upravičeno pričakovali vzorno slovenščino.
Ta malemu to resda ne bo pustilo trajnih posledic, ampak hej, vseeno! Daj mu mir, težak!
Saša: I told you…
@ Saša:
– dobro, da lahko berem in mi ni treba poslušati, sicer bi me bolela ušesa. A tudi na svojem sinu prakticiraš take dolge pridige?
– nič nisem spregledal glede starosti. Pri 12 letih je treba nekatere osnovne stvari jezika obvladati. Jaz sem jih, ko to nekatere tako zanima. ÄŒe mi bo ustrezalo, se bom odzval tudi 10-letniku, povej mi vsaj en dober razlog, da se ne bi? Ali pa 86-letni gospe, zakaj ne?
(A kdaj je čas za učenje, če ne predvsem v mladosti?)
@ MC: glej prejšnji odstavek. Glede prisebnosti raznih osebkov so pa itak dovolj napisali drugi v zadnjem času, saj veš – na 4 kolesih.
@Bognedaj, z materjo, sploh pa ne z liberalno in tako težko, kot sem jaz! 😉
Zakaj pa bi otroci smeli početi stvari samo zato, ker jih smejo početi starši? Tega pa nisem trdila jaz. Seks pri 10-ih, zato ker to počne ata? Cigareti pri 18 – xy , zato ker to počne mama?
Niti slučajno ne mislim tako. Vendar pa moram imeti kakšen konkretnejši protiargument, kot le: “Zato, ker sem JAZ tako rekla!” In pri pisanju bloga enostavno ne vidim nobenega konkretnejšega protiargumenta. Da bi mu pa rekla naj ne piše, ker se bodo pojavili čudni tipi, ki bodo pisali nebuloze, je pa res petirano če-če-če-jevstvo.
PS Jah, saj ta prijava me uničuje, ker na Blogosu ima blog Jaka in vedno, ko sem na tvojem blogu me avtomatično registrira, kot Jako (najbrž zato, ker je tamal svoja gesla shranil tudi na moji mašini). Ko se odlogiram kot Jaka, se moram prijaviti kot jaz … a s svojo Blogos identiteto in jaz jo sproti pozabljam. ÄŒe ne vem svojega imena in gesla, ni s komentiranjem nič.
Glede Nickovega komentarja tudi jaz mislim, da je spregledal zapis, ki ga ima Jaka v glavi svojega bloga, da je dvanajstletnik (ravno zaradi takšnih zablod). Pa saj nič strašnega, napiše se ups, pardon, sem spregledal, papa in se gre lepo naprej.
Saša: Ne bom se prepiral z liberalno materjo, ki svojemu sinu ne more prepovedati – OK, odsvetovati – pisanje bloga z argumentom, da ga piše tudi sama. Zakaj pa bi otroci smeli početi stvari samo zato, ker jih smejo početi starši?
PS: Vse, kar rabiš za komentiranje na Blogosu, je prijava, tako da ne vem, v čem je problem.
Nick: Ali si vedel, da je Jaka star 12 let, ko si objavil inkriminirani komentar? Prosim, povej po pravici. Ker če si vedel, potem pa res nisi čisto priseben.
No Nick, to je že bolj na nivoju, da se ne prerekaš na otroških blogih!
Nekaj popravkov tvojega razmišljanja:
Branim? Srdito? Sem redni komentator na blogu svojega sina in zapisala sem svoje mnenje. Komentiram še na enem blogu dvanajstletnika – Jakovem prijatelju Aljažu. Greš še tja pregledovat slovnične napake? Morda jih boš našel še več, če kje opaziš kakšen blog kakšnega desetletnika. Preišči in se vsem pusti komentarje, da ne obvladajo slovenščine! Me zanima kaj si bodo o tebi mislili ostali. Najbrž bodo vsi razmišljali o bistrem in prijaznem NICKu, ki baje tako ljubi slovenščino in nima pametnejšega dela, kot da soli pamet mladim mulčkom.
Prispevek na svoj blog pa sem zapisala zato, ker želim vsak dan nekaj objaviti in danes si mi dal lepo iztočnico za razmišljanje. Nothing personal – just bloging!
Jaz sem te označila le z bedakom, vse ostalo ni letelo nate, ampak na hujše primerke. Ne, psihopat in fanatik pa zagotovo nisi, to se opazi po nekaj tvojih komentarjih in to mislim povsem resno.
Poprava slovničnih napak je pa moje SPLOÅ NO navodilo, ki mu ga dajem vsakič znova. Življenjski napotek, da naj od sebe daje le najboljše stvari. Jaz vsako svojo objavo preden jo objavim, še enkrat preberem in popravim vse kar znam popraviti. Žal nismo vsi perfektni in nekateri pač kdaj pa kdaj zapišemo jezik z veliko začetnico (velikokrat tudi z malo), tudi kakšen Božiček mi je že ušel z veliko, morda sem kdaj tudi zapisala z otroci …pa kaj! ÄŒe te to tako moti, pojdi po svoji poti naprej! Tudi meni ni všeč stil oblačenja vseh, ki me obkrožajo, pa jim tega ne bom govorila.
Sinu nisem PREPOVEDALA ampak SVETOVALA, naj napak v osnovnem zapisu ne popravlja, ker tvoj komentar ne bi imel več smisla. Zgolj zato sem mu dala ta NASVET. ÄŒe je brez tvoje kritike smatral, da je prispevek dovolj dober za objavo, potem naj tak ostane tudi po tvoji ali kritiki kogarkoli drugega.
Sina želim naučiti tudi tega, da naj se ne obrača po vetru. Nikoli ne bo vsem všeč, a naj vseeno vztraja in počne tisto, kar ON misli, da je prav. Ja, super, da dobi kakšno opozorilo o napaki (vendar jo znajo pravi ljudje lepo povedati), kajti na ta način se lahko nauči in naslednjič zadeve popravi. Stavim, da bo naslednjič vsak post pred objavo 10x pregledal in nogomet pisal z malo, jaz pa zagotovo nikoli več ne bom jezika pisala z veliko. Hvala ti zato.
Ahja, le zato, ker jaz tako želim?! Oh, naj ti bo, saj ti verjamemo.
@Nick: vsi delamo napake, malo je slavistov med blogerji, če sploh kdo. Res se mi zdi nepotrebno obregniti ob pisanje 12-letnika, ki še ni naredil OÅ .
Ti si pa že vse super duper znal v OÅ ane? Zato se učimo, slovenščino še celo SÅ , nekateri še celo na faksu. Tudi moje pisanje ni perfektno, ampak se trudim kolikor se da.
“Takšen je pač naš svet in sina ne morem zavijati v vato.”
Ja, pa ga zavijaš, ravno s tem, ko ga tako srdito in iracionalno! braniš.
Preberi malo za seboj, kaj pišeš, mene si zaradi enega stavka označila z bedakom, fanatikom in psihopatom. Pa jaz nisem nobenega žalil – mar ne veš za celo serijo priročnikov “… za telebane”? Tudi meni so v firmi pred leti nabavili Windows za telebane (in sem potem ugotovil, da je teleban tisti, ki jo je napisal).
Najprej si sinu svetovala, naj pred objavo popravi slovnične napake, nato mu tega nisi dovolila. pa takoooooo liberalen način vzgoje prakticiraš! Mislim, tudi on bi pri teh letih lahko vedel vsaj to, da se Slovenščina in Nogomet pač ne pišeta z veliko. Ali mu morda tako zapoveduješ ti, saj tudi ti tako pišeš?
Poglej, če v nekem sestavku mrgoli napak in nejasnosti, to bralca odvrne od vsebine. Pravilen jezik je osnova za to, da sploh lahko začnemo razmišljati o temi pisanja. Zame pa je svinjanje po slovenščini celo osebna žalitev, pa nisem slovenist. Le Slovenec sem.
Da ne bom predolg – če ti ustreza, le bodi še naprej ponosna na napake, namesto da bi bila ponosna na njihovo odotnost. Pa po vato stopi v Tosamo, je cenejša kot v lekarnah.
Z imenom in priimkom se pa ne bom podpisoval samo zato, ker si si ti tako zaželela.
@MC; moje mnenje je, da ni nič napačnega, če spozna tudi takšne psihopate. Takšen je pač naš svet in sina ne morem zavijati v vato. ÄŒe si je zaželel pisati blog, ga pri tem ne bom ovirala, ker argumenta proti samem pisanju bloga nimam, sploh pa ga pišem tudi sama 😉 . Raje bom opazovala, brala njegov blog in se o takšnih zadevah z njim pogovorila.
Sicer pa se mi zdi prav pisanje bloga, če se temu sledi in se o tem pogovarjava, odlična vzgojna terapija.
Na sproščen in neobvezujoč način lahko debatirava o različnih tematikah; od življenjskih vrednot, ko omenjaš o čem se naj ne piše, do marketinga, ko ugotavljaš kaj “vleče”, do estetike – kaj je lepo, fotografije, ker želi slikati za blog, do slovenščine, ki jo tako utrjuje, kreativnega izražanja ….. nešteto pozitivnih stvari vidim v tem in bomo že premagali teh nekaj fanatikov, ki se ne znajo lepo obnašati.
PS Marko, pri tebi ne komentiram več, ker imaš zadevo tako zaščiteno, da vsi nevztrajni in zmedeni (kamor pašem jaz), ki pozabljajo gesla, sploh ne pridejo zraven. 😉
Saša: Tokrat jo je Jaka še dobro odnesel. Kaj pa boš takrat rekla, ko mu bojo začeli najedati pravi psihopati? Saj veš, da se vedno najde kakšen, neglede na temo in avtorja. Ne vem, ali je pametno, da otroci te starosti pišejo blog. Jaz svojemu že ne bi dovolil tako zgodaj.