Moj je prijazen, uslužen, pameten, pozoren, ustrežljiv, dobro kuha, skrbi za otroka, mi vsak dan … ok, ne ravno vsak dan, a vsaj vsak teden prinese domov šopek rož, me ob večerih objame, skrbno pospremi do kavča, dvigne noge, prižge televizijo na programu, ki mi je všeč, me vpraša, če je bil dan naporen, zmasira ramena, medtem tamalga prepriča, da ni vredno zapravljati časa za neumne igrice na računalniku ali spremljati najbolj brezvezno nogometno tekmo na televiziji, tamal potegne iz torbe knjige in se naslednjo uro v miru in tišini uči, čeprav je taisti dan v podobno početje vložil že poldrugo uro.
Medtem moj iz vrečk, ki jih je prinesel iz trgovine zloži vse v hladilnik in na police, nato pa me vpraša kaj bi želela jesti oz. odkar se držim 90 dnevne ločevalne diete, vpraša kakšen dan imam danes in ustrezno temu odpre knjigo z recepti in pripravi ustrezen obrok meni, sebi nekaj drugega, tamalmu pa itak nekaj tretjega. Ko vsi trije zmažemo svojo večerjo, se nama nasmehne in reče, naj kar še malo posediva in se pogovarjava, medtem pa bo on pomil posodo in nama skuhal čaj.
Ko pomije posodo1, se nama pri pogovoru ali gledanju televizije pridruži še on in svoj okus prilagodi najinemu … no, pravzaprav gledamo film, ki sem ga izbrala jaz, on pa prepriča tamalga, da je pravi odnos ta, kjer se starše spoštuje in se jim daje prednost pri izbiri programa. Sicer pa so takšna prepričevanja pri nas redkost, saj moj tamalmu že z vzgledom kaže, da me ceni in spoštuje ter mi vedno daje prednost.
Sicer je tamal vedno priden in se skoraj vedno ob 10h samostojno odpravi v kopalnico, nato pa tik pred spanjem še kakšnih 20 minut bere kakšno kvalitetno čtivo, a včasih tudi njega zanese in se spozabi. Takrat je moj tisti, ki mi pomežikne v stilu “ne skrbi, za to bom poskrbel jaz”, potem pa tamalga mirno in brez kričanja opozori, da je že čas za spanje.
Glede na takšno razumevanje in prilagajanje meni je razumljivo, da moj nad dogajanjem, ki se odvija na televiziji, ni vedno najbolj navdušen. Takrat me objame, poljubi, zaželi lahko noč, pred tem še preveri, če je termostat za gretje naravnan tako, da mene ne bo zeblo, nahrani mačka, nato pa odide spat. Jaz film gledam do konca in včasih se usedem še za računalnik in napišem kakšen post za blog. Moj že trdno spi, saj je utrujen od dela v službi, kuhanja, prevažanja tamalga na krožke in nazaj, jaz pa izkoristim priložnost, ko končno lahko kaj opravim tudi jaz, saj tokrat moj spi in mi dela ne bo takoj vlekel iz rok … in tako dam pred spanjem še žehto v pranje.
Ufff, ura je že preko polnoči, ko tudi jaz končno odidem spat. Res je, nisem utrujena, saj od gledanja televizije ne trpi hrbtenica, a spanca mi manjka, zato ob 6h zjutraj ob zvoku budilke tiho in zaspano jamram in brundam. A zopet je tu moj zlati mož, ki me nežno in ljubeče potisne nazaj med blazine, na uho pa mi šepne, da bo tamalga v šolo odpeljal on. Obleče se v poltemi, kajti svetloba iz garderobe2 bi me utegnila motiti, medtem pa miri tamlga, ki glasno po celem stanovanju išče svoje hlače, ki jih je prejšnji večer nemarno odvrgel v dnevni sobi.
Do mene pridiši vonj po zajtrku, vstanem, odkrevsam do jedilnice, tam pa obložena miza sveže pečenih žemljic3, marmelada, maslo, pršut, sir …, moja dva oblečena, pripravljena za odhod v šolo in službo … poljub, objem, in “Dobro jutro” … Medtem, ko jaz še vsa zaspana lezem za mizo, pijem sveže stisnjen naravni sok in jem kar koli je že na vrsti pri moji dieti, se moja dva že poslavljata in odhajata od doma.
Aha, seveda je maček že nahranjen, perilo, ki sem ga prejšnji večer dala v pranje pa že obešeno.
V toplem domu (ker je termostat seveda nastavljen tako, da je dom ob jutranjih urah prav prijetno ogret) se na takšno navadno – tipično zimsko jutro, počasi oblečem, namažem, nato pa mirno odpeljem v službo.
Aha, pred tem še na kavico, kjer me že čaka moj, ki je ravno odstavil mulca, kupil jutranji časopis in me počakal v najinem priljubljenem lokalu.
Zdaj pa naj mi kdo reče, da moj ni zlata vreden in da moje življenje ni ena sama glasba?!
ÄŒakaj, kaj naj ti pa skuha če skoz nekaj hujšaš :)))
No, mene je moj samo enkrat zmasiral, sem imela polno modric. Dobro, da ni bilo poletje, ker bi kdo mislil, da sem ena od Rugljevih, ki skoz po stopnicah padajo. No. men gre pa moj na jetra, ker hoče skoz pomivat posodo na roke, da mi dokaže kako stroja sploh ne rabimo. Pa še vsak teden je en kozarec manj. Ko grem v Ikeo naredim zalogo, enakih kozarcev, ki jih uspešno pobija. Zlasti je zelo priden, ko imamo obiske.
No, da ne bom preveč prala umazane posode, grem rajši hokej gledat !
@Alcessa, iz katerih istih razlogov, kot jaz? Iz tistih stresnih, realnih, ko se bašem s piškoti, zato ker imam mojega polno kapo, ali tistih iz moje sanjske zgodbice 🙂 ?
@Ateistek; valjda sem zadovoljna. ÄŒist! Pa ne samo z življenjem tudi s temle svojim nesanjskim decom 😉 Sicer pa itak vsaka ima takšnega, kot si ga zasluži, a ne?
@Irena; ja, ja, kar se tiče otrok pa ja …. ampak čaki, tukaj pišem o tem, kaj “dela” meni, ne otrokom! Ajde, da skuha tamalmu, da tamalga pelje na hokejsko tekmo, da tamalmu “pusti” gledat njegov najljubši športni program …. ok, ok, ni za oporekat … a upam, da nisi ti član une skupine ljudi, ki res misli, da moški MENI opere posodo in MENI posesa itd.??! 😉
Meni bi kaj naredil le, ko bi MENI skuhal večerjo, MENE zmasiral, MENI prinesel rožico.
Ti si najbrž mislila, da je pozoren in prijazen s tistim, ko mi v družbi reče “Saša, skrajšaj!” 😉 No, saj, mogoče … je to prijaznost na dolgi rok, ker me hoče navaditi na red in boljše komunikacijske navade 🙂 ?
No, jaz mojga svaka vedno dajem mojmu za zgled, sploh kar se tiče otrok.
Ampak, kljub vsemu sem prepričan, da si zelo zadovoljna s svojim življenjem. No, vidiš..
Grozen je. Tale tvoj sanjski namreč 😆
Ampak z dieto pa tudi sama počasi začenjam… iz istih razlogov kot ti.
@t.; on v zameno? On itak dobi pa če je v zameno ali pa ne 🙂
@irena; hmja, kaj čem ..za to smo se borili, a ne? ÄŒe kdo dobro ve, potem si to zagotovo ti. 🙂 Irena, ti očitno misliš, da se pri prvih petih pridevnikih še nisem hecala 🙂 ? OK, ok naj ti bo, saj ga poznaš. A jaz, ki sem bolj kritične sorte, bi mogoče v realni zgodbi kakšnega izmed prvih petih zamenjala s šestim ali sedmim … naprej pa že težko 🙂
@Petra, jaz bi, jaz bi … imela takšnega tipa. Dolgčas? Pa ne vem, če bi mi uspelo biti ravno dolgčas, saj bi med dobrimi večarjami, masažami in obiskovanjem kakšnih večernih prireditev, imela kar precej opravka s kakšnimi dietami, da vse te lenobne obloge spravim stran ;). Je pa res, da gay-a res ne bi mogla imeti za moža, za ženske mi pa tudi ni 😉
Ja, Irena ma prov 🙂
Veš kaj, priznaj si, (oziroma priznajmo si), da bi blo dolgcajt imet takega tipa. Kdo pa še hoče deca copato 🙂
Kaj pa jamraš, saj si vedla kakšen je že 20 let nazaj. Očitno se ti nisi prilagodila! :))))))
Nekatere še prvih petih pridevnikov ne morejo napisat!
Jao mene…sem do konca nasedla. ÄŒakala sem pa prispevek o tem, kaj dobi potem on v zameno čez vikend… 🙂
Ja, ej Saša, kaj jest vem. Sem čakala na koncu tisti: “hecam se”, priznam pa da me je resno zaskrbelo za Tomaža:)
Tam pri šopku mi je že bilo sumljivo!!!
Ja, dragi moji, več ali manj ste ugotovili zakaj gre v tem prispevku.
Skrbi me Petra, ki mojga pozna in me kao resno sprašuje, če se hecam. Halo, Petra?!
Mislim, četudi bi takšne kje prodajali, vam povem da bi zagotovo nekje bil trik … mogoče bi se baterije potrošile v dveh minutah ali pa bi bila masaža enostavno premočna 😉
V glavnem vam moram žal zaupati, da me je zadnjič prav razkuril, ko je nekaj težil po tem, ko sem skuhala večerjo, pomila posodo, a pozabila pobrisati pult, medtem ko je on mirno sedel pred televizijo. Sem hotela napisati prav razkurjen post, a kolebala, če se res spodobi pljuvati po lastni izbiri. No, pa sem napisala eno fantazijsko pripoved 🙂
Me prav zanima pri katerem stavku ste dojeli, da takšnih ne delajo …. spljoh.
Kategorija pod katero je post objavljen je “hecam se”. Meni to veliko pove… 😉
In potem se zbudiš….:))))
Tole mi nekako zveni na “ko bi le bilo tako” 😉
Ufff, Saša, takšnih pa ne delajo več 😉
A se hecaš, Saša?
Saša, dej povej, kje še delajo take, kot je tvoj? Takoj grem enega iskat 😉