Joj, kako je včasih težko prepustiti izpeljavo kakšnega posla svojim zaposlenim, ko že s pogovorom jasno pokažejo, da so zgrešili glavni point celotne zadeve.
Jasno, ljudem je treba dati vajeti v roke in jih ob tem učiti in postavljati na pravo pot. To mi gre zlahka v glavo in s teorijo nimam težav. Imam pa težavo s prakso in včasih bi me bilo potrebno zavezati na stol in mi zalepiti usta, saj me kar razganja, ko mi nekdo od zaposlenih na veliko in dolgo razlaga stališče dobavitelja.
Poznate to situacijo? Kako hitro se znamo postaviti v vlogo dobavitelja in kako zlahka razumemo vse njegove težave. Zadnjič mi nekdo razlaga o povišanju naših cen ….in jaz ????? kako? kaj? kakšne cene? saj imamo cenik in inflacija ni visoka, nihče ni govoril o nobenem povišanju ???
Aha, govorimo o povišanju naših nabavnih cen ???? Vrtam naprej. Aha, torej naš dobavitelj nam je zvišal ceno?
Ne, ne še, ampak bo. A???
Zakaj bo? Kako smo lahko tako gotovi?
Ja, mi imamo pogodbo za 1000 komadov, vendar je bila podpisana že 2 leti nazaj in naše količine so na žalost padle in sedaj potrebujemo le 800 komadov, torej za 20%, kar bi pomenilo, da nam dobavitelj lahko zviša ceno le za največ 20%.
Tako lepo in logično si nekateri izračunajo povišanja ali znižanja cen. Super. Upam, da ta formula deluje tudi v obratno smer in bomo pri 2000 komadih dobivali vse zastonj. 🙂
Ker meni nikakor ni jasno, še vedno zabodeno gledam in dobim razlago, da se le pripravljajo na pogajanja, kajti dejstvo je, da bo dobavitelj zahteval boljše pogoje zase. Ko začnem z razlago, da je količina le ena od determinant, ki določajo ceno in da je potrebno razmisliti o drugih faktorjih, ki so na naši strani in z njimi priti nasproti dobavitelju, dobim začuden pogled, saj je cena ja tista edina in najpomembnejša. ….in nadaljujem, da smo mi krasna stranka, da smo dobri plačniki …in dobim odgovor, da so itak vsi, drugače pa z njimi ne delajo. ????
….in nadaljujem ….da smo predvsem dolgoročna stranka, ki je z njimi že dolgo vrsto let, pa dobim odgovor, da se tokrat pogovarjava o stranki s katero imamo pogodbo šele drugo leto (v primerjavi še z drugima dvema dobaviteljema, ki za popolnoma enako področje z nami sodelujeta že 10 let).
….se ne spuščam v duel, da je dve leti res malo v primerjavi z ostalima dvema, pa vendar je že pol leta neka doba, ki kaže na stalnost ….
… grem raje v drugo smer in rečem, da bomo pač potem prekinili pogodbo s tem dobaviteljem in raje povečali frekvenco sodelovanja z enim od drugih dveh in dobim odgovor, da bosta sigurno tudi druga dva prišla na isto idejo, saj so količine padle pri vseh.
Pa kje sem jaz????!!!!! Sem samo jaz čudna tukaj?
…. grem spet popolnoma v drugo smer in poskušam pokazati na prihodnost. Če bi bila jaz dobavitelj in imela stranko, ki je očitno perspektivna in dolgoročna in je dokazano že imela velike količine, prišla v slabše obdobje, bi stranki ohranila popolnoma isto ceno, saj bi računala na njen ponovni vzpon.
Sedaj pa ja ne bo spet protiargumenta??
Pa je, pa je!
OK, razume, ampak vseeno vztraja in vpraša kaj naj pa naredi, če dobavitelj vztraja na svojem in ne popusti?
Dobro vprašanje! Prekini sodelovanje in preidi na enega od ostalih dveh ali najdi novega!
Ne more, ker artikle potrebuje jutri! Halo?!
O čem pa smo se tukaj pogovarjali?
Je vse skupaj le kritje hrbta za zadevo, ki je že zaje***?
In kaj naredi dober šef v takšnih primerih?
Pravijo, da so sposobi delaci, odsev sposobnega šefa…………..
posle jebe ima kajanja……………
Joj, Žiga kaj pomeni, če sem danes tudi jaz omenila Bahame? 🙂 To bo nekaj, a ne? Ena zanimiva štorija se mi je zgodila o kateri zaenkrat ne morem pisati na blogu, ker je o drugih ljudeh, vendar sem v odgovor na neko vprašanje zapisala, da lahko potem piše iz Bahamov 🙂 🙂 ej, Bahami se mi obetajo, a ne?
Ma, ja …v idealnem kapitalizmu je tako, kot ti pišeš, pri nas ..mogoče le pri meni, pa je cel kup popravnih izpitov. Ma, dobrih kadrov ni, lahko jih priučiš, ampak hudo je, ko takšni ne vejo, kako krut svet je zunaj in hočejo potem, ko jim zrastejo krila, poleteti tudi naokrog. Potem pa kakšni hočejo celo nazaj. Ampak pravijo Srbi zelo lepo “posle je***** nema kajanja”.
Å ef popizdi, gre na počitnice na Bahame za 14 dni… 🙂 V pravljici. V krutem kapitalizmu pa je šef tisti, k ise mora najbolj prilagajati. ÄŒe rabi jutri, nimaš kaj, ugrizneš in bentiš, takoj v naslednji fazi pa iščeš novega in staremu poveš, da je to zadnji posel, ki si ga sklenila z njim…
ÄŒe vidi kaj izgubi, bo popustil, v nasprotnem primeru, ko ga j***
Val, ja tudi to se dogaja …in na žalost tudi v naši hiši. ÄŒe ne ravno v tem primeru, pa v kakšnem drugem 🙁
Saj priznam, moja težava je v tem, da precej nestrpno poslušam takšne razlage, ki nimajo pametnega ozadja. In oseba nevešča komunikacije mi pravzaprav pride razlagat kaj se dogaja, kar je vsekakor bolje, da sploh ne vem, jaz pa prepričana, da sedaj nekaj hoče od mene, nestrpno razložim, da kaj se sedaj pogovarjamo, če je itak za to stvar prepozno.
Pa da ne bo pomote, stvar ni kritična in težko jo ravno tretiramo za napako zaposlenih.
V novih pogojih je nekaj logike in morda bomo na koncu bod novimi pogoji ostali celo pri istem dobavitelju, bolj me je razjezilo konstantno argumentiranje in razlaganje o “pravicah” dobavitelja. Pa kaj so naši zaposleni njihovi agentje?!
In če dvignem slušalko tokrat in se sama pogovorim z njimi, jo bom lahko vsakič, saj se pri nas nihče ne bo naučil pravilnega razmišljanja.
Dr Maganum. Točno to! In to je tudi odgovor za Wrienn in Ljubota ….to je moj način reševanja zadeve v smeri dobavitelja. Ampak moja glavna težava v tem primeru ni dobavitelj, saj pravzaprav z njim ni nič narobe in celo dobro je imeti takšnega partnerja, ki skrbi za svoje podjetje in stalno spremlja promet ter cene usklajuje, problem je naš zaposleni, ki mu nikakor ne morem v glavo vliti znanja, da je zelo težko priskrbeti dobre pogoje lastnemu podjetju že če močno verjameš v argumente naše strani, če pa ne in si prepričan, da itak plačujemo premalo …..smo pa v riti, kajne? 🙂
Hmmm še dobro, da so ti vsaj povedali, da so zaj***. Imam izkušnje, ko je bilo blago že dobavljeno po višjih cenah in se je šele potem zgodil ta dialog med šefom in zaposlenim:)
Predlagam, da se ti zmeniš z dobaviteljem, četudi morda za to situacijo ne bo možno najti najugodnejšega dogovora za tvoje podjetje, a vsaj za prihodnje se lahko “zdilaš” za boljše pogoje!
Dobavitelj je samo ta trenutek v prednosti. Njegov obstoj pa je odvisen od vas kupcev. Predstavitev dobavitelju , kakšni so vaši načrti v prihodnje, pa bi dale tudi njemu možnost, ki jih sedaj v svojem lastnem razvoju ne vidi.
Enostavno vzameš telefon v roke in pokličeš dobavitelja !
ON ti bo povedal kako in kaj se je zgodilo. ÄŒe je nekdo od vaših zajebal probaš rešiti situacijo in mogoče prideš na pol poti ali pa slišiš razloge zakaj se je zadeva podražila.
Mu poveš vse razloge, ki si jih navedla v postu…
Sej si vse odgovore že navedla sama 😉 Robe po svetu je dost… 😀
Pokuša rešiti, kar se rešiti da?