Pred pol leta je ena mojih objav požela burne reakcije tako tistih, ki sem jih poskušala zagovarjati, kot tistih (pravzaprav ‘takšnih’), ki so me že v osnovi razkačili in z dogajanji, ki se na blogu niso videla in se pravzaprav odvijala v ozadju, mene pripravili do tega, da sem po dolgih letih zadovoljnega dela v istem podjetju, začela razmišljati, če je to res tisto pravo.
Po prepričanju sem precej liberalna oseba, odprta za marsikakšno razmišljanje, ki v povprečni družbi ni vedno z lahkoto sprejeto, močno pa me razjezijo predvsem ozkogledi in predsodkov polni ljudje. Ravno to je bil razlog, da sem se tistega avgustovskega dne vsa penasta in besna impulzivno spravila za tipkovnico in tipkala, tipkala dokler ni bilo vse izlito na papir …ups, ekran in objavljeno.
V navalu besa sem pozabila dodajati narekovaje, predvsem pa sem pozabila pred objavo vse skupaj ponovno prebrati z očmi tistih, ki me morda ne poznajo in bi moje sarkastične stavke lahko vzeli popolnoma dobesedno in tako mislili, da resnično smatram policiste, delavce v mrtvašnici ali distributerje MLM-a za drugorazredne člane naše družbe. Far, far away from reality!!!
V resnici je bila zadeva ravno nasprotna; ne spomnim se več kaj je tistega dne zanetilo stenj na moji sveči potrpljenja, spomnim pa se, da sem se takrat kar nekaj dni ubadala s tuhtanjem glede odnosa neke dame, ki se je že prav grdo očitno ogibala srečanju z mano, čeprav je prvotno najino srečanje predlagala sama. A takrat najbrž še ni prebrala mojega bloga, kjer odkrito pišem o tem, da delam v podjetju, ki se ukvarja z posredovanjem servisa izobraževanja za ljudi, ki se ukvarjajo z MLM-om.
S predsodki o blondinkah, policistih, ženskah na vodilnih položajih, ženskah v “nepravih” poklicih in podobno, se srečujem že vse svoje življenje in vedno so mi dvigali pritisk. V računalniški branži so me stranke pošiljale po kavo misleč, da sem deklica za vse, v moji trenutni poziciji, so se nekateri zgražali, da sem v istem podjetju zaposlena, kot šef svojemu možu, spet tretji niso odobravali, da se kot direktor ne pojavljam svoji poziciji “primerno”1 oblečena. A z vsem tem se srečujemo vsakodnevno skorajda vsi, kajne?
Višek zaplankanosti pa sem doživela z dejstvom, da sodelujem z ljudmi, ki se ukvarjajo z mrežnim marketingom. Baje je že direktni marketing (to sem slišala zadnjič) neka “podvrsta” prave prodaje (karkoli že nekateri dr.mr.br.-ji že smatrajo pod tem), mrežni marketing oz. takoimenovani MLM pa je sploh nekaj s čimer se lahko menda celo okužiš. Pazi: sarkazem!
Dama, ki me je takrat spravila v takšno sarkastično ubijalsko stanje, mi je pot prekrižala tudi kasneje. Kot sem že prej omenila, sem liberalna in kot taka sem želela damo, kljub njenemu nadvse negativnemu odnosu, spoznati in ji pokazati, da sama ne rekrutiram ljudi v vrste MLM-a, da MLM ni virus, ki se prenaša ob pogovoru ob kavi …. a četudi bi se, ta virus ni uničujoč in smrtonosen.
No, danes priznam, da mi ni uspelo. 🙁
Dotična dama je bila paranoična, panična in prestrašena in se bala vsakršnega srečanja, kjer bi se morda le mimogrede izustilo MLM, mrežni marketing ali mreža. Čeprav se z mrežnim marketingom sama ne ukvarjam, mene ta “svet” pač obkroža, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bom “sovražno in nevarno” besedico le morda omenila parkrat preveč in s tem povzročila napad neumirljive panike na nasprotni strani.
Ah, pa kaj! Naučila sem se, da se ob ljudeh s predsodki nima smisla predolgo ustavljati.
A misli o predsodkih na temo ljudi, ki se ukvarjajo z MLM-om, so se vrnile včeraj, ko sem spoznala človeka, ki se je z MLM-om … konkretno Amway-em in pri tem uporabljal naš N21 izobraževalni sistem … pred nekaj leti tudi sam intenzivno ukvarjal. Danes počne nekaj povsem drugega, a o tej svoji življenjski izkušnji ima povsem pozitivno mišljenje.
Zakaj je odnehal in odšel po drugi poti? Iz podobnih razlogov, kot se mnogo ljudi odloči menjati službo …. enostavno ni izpolnil svojih pričakovanj glede razmerja vloženega dela in dobljenega dohodka. Ni edini, ki je odnehal in ni edini, ki mi je svoje izkušnje in mnenje povedal mnogo kasneje po tem, ko je stvar že popolnoma opustil in počel stvari, ki z mrežnim marketingom nimajo niti najmanjše povezave. Večinoma so izkušnje teh ljudi pozitivne ….. ja, verjamem, da obstajajo tudi takšni polni grenkobe in obsojanja, a takšni se nikoli ne nalepijo name 🙂 A tako je povsod … tudi pri menjavi službe, nekateri gledajo nazaj z dostojanstvom in pohvalijo dano jim možnost pridobivanja izkušenj in znanja, drugi pa pljuvajo in tarnajo o bridki izkušnji, ki so jo bojda imeli.
In takšni ljudje, ki so izkušnjo z mrežnim marketingom že imeli, bodo po vsej verjetnosti novo ponudbo za “posel njihovega življenja” zavrnili, a se ljudem, ki dišijo (no, morda njim smrdijo) po MLM-u, ne bodo ogibali, kot da so kužni. Izogibajo pa se jim takšni, ki o tem nimajo niti najmanjšega pojma, tisti, ki so o tem brali v kakšnem najbolj tračarskih časopisov ali slišali nekaj o tem od soseda od brata od punce od bratranca njihovega bivšega sošolca.
Ah, pa kaj!
Jaz vem, da je mrežni marketing branža prodaje, s katero se ukvarja na miljone ljudi po vsem svetu. Morda je to posel prihodnosti in bodo otroci nekoč v zgodovinskih knjigah brali o razvoju trgovine, ki je od beneških trgovcev prešla v manufakturo in v 21. stoletju postavila temelje novi trgovini MLM, ki se dogaja brez trgovca (v klasičnem pomenu besede)?
Čeprav se s tem ne ukvarjam in se najbrž niti nikoli ne bom (čeprav nikoli ne reci nikoli) in sama opravljam “klasično” delo in hodim v “tipično” službo pa idejo razumem in spoštujem, ljudi, ki so se usmerili v ta posel pa občudujem in cenim.
- eto, sedaj dodajam narekovaje pri sarkastičnih komentarjih [↩]
Joj, Danica, saj vem, pocivam cist prevec glede pisanja po blogu. Se malo bom, ker uzivam v podaljsanem prazniku dela, pol pa bom, obljubim.
Ja kam si pa šla?
@RAdirka; smeškota sploh ni treba ‘lepiti’. Enostavno odtipkaj dvopičje :, takoj zatem dodaj oklepaj ) tega za nasmeh, ( tega za slabo voljo. Takoj za tem stisni ‘space’ ali kakorkoli se že lepo po slovensko reče tipki za prazno mesto …. in voila …. smeško se bo kar zgodil 🙂
Ti ga sicer ne boš videla vse dokler se post ne objavi.
glede številke se pa ne obremenjuj. Jaz sem itak tako omrežena in oborožena z vsemi možnimi tehnikalijami, da dobim vedno vsa sporočila ne glede preko česa komuniciraš z mano : Fejsbuk sporočilo, SMS, e-mail, telefonski klic, sporočilo na odzivniku, če ne dvignem takoj …. vse se na koncu zbere na mojem črnem malem blackberryu. Razlika je le v tem pod katero ikono se bo sporočilo pokazalo in kako bo zapiskalo.
Močnega boš pa tudi ti lahko spila kar v mojem imenu, ker mene zadeve na zdelujejo še tako močno, da bi se iz močnega antialkoholika (abstinent pri tistih 3dcl vina letno ne morem ravno biti) prelevila v ljubitelja žganih substanc. 🙂
Ja še sedaj ne najdem telefona, pa tudi časa si ne vzamem….me kar zdeluje vse skupaj in ko te pokličem greva kar na kaj močnega in ne na kafe….smeškota pa ne znam prilepiti. lep pozdrav, Radirka
Ooooooooo, JA!
Točno!
A pri meni pomaga, da probleme hitreje odmislim, če o njih glasno in renčeče 🙂 razmišljam …. potem pa še na blogu o njih pišem 🙂
Pa saj me razumeš, Danica, kajne? 😉
Ah, ne no! Samo problem je veliko hujši, če se sekiraš. Samo to. Stvari, ki jih ne moreš spremeniti, je včasih najbolje nekoliko odmisliti. A ne?
@1danica; če nisi hotela povedati tega, da naj sežem po pomirjevalih, si mogoče želela povedati, da serem na veliko 🙂 ? Ah, ne sploh se ne sekiram ….. včasih me le piči tažlehtna in takole preko bloga povem tistim, ki me jezijo, tisto kar jim gre 🙂 . Saj je vseeno, če ne preberejo, jaz se pa vseeno počutim bolje. 🙂
@Haro; všeč mi je tvoj pogled na to. Veliko več bi jih moralo na ta posel gledati s tvojimi očmi in opazovati ta posel, kot nekaj, kar lahko nekaterim ponudi dobro možnost. Večina pa takoj razmišlja le o tem, kako jih bo nekdo gnjavil in kako težavno in boleče …jao, jao ..boli huje, kot zobar … bo reči “Ne, hvala, stvar je sicer zanimiva, a jaz sem s svojim delom povsem zadovoljen.”
@Radirka; vidim da še do danes nisi našla telefona 🙂
Ne, ne ta dama nisi ti … no, vsaj tebe nisem imela v mislih, ko sem pisala tole štorijo … je pa zanimivo, da si se sama našla v tem.
Glede kave pa …. no rush … meni je vedno v veselje spoznati nove ljudi …. a če imajo ljudje na drugi strani predsodke in strahove, da jih bom zagrabila za vrat in ne bom izpustila vse dokler ne kupijo od mene vsaj treh kompletov posod, tri zaboje zobnih past in pol teleta, se pač ne bom silila. Å e vedno je na svetu dovolj takšnih ljudi, ki se z mano družijo zaradi mene in ne zaradi tega, kaj delam, v kaj se oblačim, kaj jem in s čim se umivam.
Sicer pa imam celo nekaj kolegov, ki so ugotovili, da je poznanstvo z mano najboljše antiMLM cepivo. Ko jih je nekdo pregovarjal, so preprosto rekli, da poznajo mene in ‘nadlegovalci’ so izpuhteli. 😉
Ne vem sicer zakaj …. a pravijo, da pali. 😀
Joj Saša – upam ,da ta dama nisem jaz. (ne znam prilepiti smeška) Mrzlično iščem tvoj telefon in te še danes pokličem, čeprav mislim, da se nisem nič spuščala v to debato in tudi o tem ne razmišljam ta hip prav nič. Meni je pri tem načinu prodaje zoprno samo to, da se je ljudem obljubljalo velike, prevelike zasluške in to, da se jasno ne pove, da se nekaj prodaja. Drugače pa je to način prodaje, ki je najbolj naraven, ker gre po liniji zadovoljnih strank. Tiste barabije, ki so ta način izkoristile pa so zadevo postavile verjetno v napačno luč in naši družbi pač tudip privabile kup lenob, ki bi radi na račun drugih preveč zaslužili. lp RAdirka
ko sem videl n21 med tvojimi biznisi sem pomislil na to, a nisem bil ziher.. zdaj vem.. vsekakor dober posel tale n21.. to delati, za te ljudi, ki to želijo.. mrežni marketing je pa itak dbest..vsak sistem ima pa svoje slabosti in svoje prednosti..vsak se mora z njimi spoprijeti po svoje..
najhujši so tisti, ki jokajo, da ne dobijo službo.. ko pa jim začneš naštevati, kaj bi vse lahko delal.. pa ne bi tega, ne bi tega, ne bi tega.. ne bi ničesar v bistvu.. normalno potem, da ne dela ničesar..
amway, mrežni marketingi in podobno so kul, ker so res priložnost za vse.. je pa vse garanje in delo, nikjer ni nič na pladnju, a s cilji oziroma sanjami, kar je tisto pravo.. v samem amwayu se ne morem najti, se pa najdem v tem, da delam, kar me veseli in potem ni pomembno, koliko ur in za kakšen denar. to je mrežni marketing.. in sem vesel saša, da si nekako pokukala z delom stopala v mojo mrežo 🙂
btw.. Tekme NBA lige se igrajo tudi v prelepi dvorani AMWAY arena
http://www.orlandovenues.net/other_info_files/amway_arena.php .. nekaj za tiste, ki se jim zdi ta firma brezvezna
Veš kako je bilo z možakom, ki je zaradi hude driske prišel k dohtarju in mu je, že malo star in zgubast, predpisal apaurin?
Naslednjič, ko je prišel, ga je vprašal, če ga še tako hudo se… kot prej.
“O, še,” pravi možak in zamhane z roko “ampak se sploh ne sekiram.”
Ne mislim, da bi ti morala seči po pomirjevalih, ravno zelo sekirati se pa najbrž tudi nima smisla.
@1danica; če sam nimaš predsodkov, težko dojameš, da je lahko razlog izogibanja ravno to. Zato jaz včasih res rabim celo stoletje in močan udarec po glavi, da kaj takšnega dojamem. Poleg tega pa vedno naivno mislim, da se ljudem da po človeško razložiti in potem se jim utrne, pokimajo in vsi živimo srečni in zadovoljni do konca svojih dni. 🙂
Tale ‘punca’ mi je dala misliti, a po mojem je okrog mene takšnih predsodkarjev še celo morje in bi si tale križ morala kar okrog vratu navesiti in z njim kolovratiti po svetu. Pa še šopek česna bi morala dodati, a ne? Ali pa ta mogoče ustvarja ravno obratni efekt … hmmm?
Ne rečem, so tudi izjeme, a praviloma ni nobene škode, če človeka, ki se te izogiba zaradi predsodkov, tudi v resnici bolj poredko vidiš.
Nabavi si en primerno velik križ (okoli 10 cm dolg – vsaj) in ko jo slednjič le srečaš, ga očitno obrni proti njej in zbeži proč. Naj užije kanček lastnih arcnij. 😀